Informacije iz poročanja o prilagajanju iz uredbe o upravljanju energetske unije (2023, 2021)

Zdravstveni sektor je obravnavan v razvojnem načrtu za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2030 (NAS, 2017). Določa osem ciljev prilagajanja, ki temeljijo na prednostnih sektorjih estonske gospodarske in upravne strukture, vključno z izboljšanjem zdravstvenih in reševalnih zmogljivosti.

Eden od podciljev načrta za razvoj zdravja prebivalstva za obdobje 2020–2030 je okolje, ki podpira zdravje, pripravljenost in prožnost za upoštevanje vpliva podnebnih sprememb na zdravje pa sta navedeni kot eden od predpogojev za njegovo doseganje. V skladu z razvojnim načrtom je treba upoštevati, da so revni ljudje najbolj ranljivi za podnebne spremembe (npr. pogostejše nevihte in poplave pozimi in vroče poleti), saj morda nimajo sredstev in mreže za ublažitev posledic podnebnih sprememb ali ublažitev podnebnih tveganj.

Prilagajanje posledicam podnebnih sprememb je obravnavano v zakonu o izrednih razmerah, na podlagi katerega je Odbor za zdravje zagotovil smernice pri pripravi „ocene tveganja za izredne razmere zaradi epidemije“. V primeru zdravstvenega dogodka je vodilni organ za pripravo analize tveganja v nujnih primerih Odbor za zdravje. Dejavnosti in načrti, ki jih določa Zakon o vodah, so namenjeni obvladovanju morebitnih škodljivih posledic poplav na več območjih, vključno z zdravjem ljudi.

Ukrepi zdravstvenega sektorja poudarjajo predvsem povečanje ozaveščenosti prebivalstva o vplivih tveganj, povezanih s podnebjem, na zdravje in izboljšanje zmogljivosti zdravstvenega sistema za spremljanje. Zaradi vse večjih tveganj so potrebne nadaljnje študije za podrobno opredelitev narave tveganj. Glavni prilagoditveni ukrepi, ki se uporabljajo v sektorju, so razvoj informacijskih, spremljevalnih in podpornih sistemov ter priprava akcijskih načrtov za povečanje učinkovitosti obvladovanja tveganj za zdravje, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, in obvladovanja tveganj za zdravje; povečanje reševalnih zmogljivosti.

Podnebne spremembe so bile kot horizontalna tema vključene v več sektorskih razvojnih dokumentov in razvojnih načrtov ter dolgoročnih strategij, vključno z načrtom za razvoj zdravja prebivalstva za obdobje 2020–2030.

Na podnacionalni ravni so bili leta 2022 odobreni načrti za zmanjšanje tveganja za preprečevanje in ublažitev škode, ki so jo naravne poplave povzročile za zdravje ljudi, lastnino in okolje na povodjih Vzhodne Estonije, Zahodne Estonije in Koive. Ukrepe in smernice načrtov za zmanjšanje tveganja je treba upoštevati v razvojnih načrtih, odločitvah o načrtovanju in načrtih kriznega upravljanja nacionalnih in lokalnih vlad.

Ukrepi za prilagajanje in ukrepi, ki obravnavajo zdravstveni sektor, vključujejo:

• Razvoj informacijskih, nadzornih in podpornih sistemov ter priprava akcijskih načrtov za učinkovitejše obvladovanje zdravstvenih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, vključno z zdravstvenimi tveganji zaradi meteoroloških in hidroloških dejavnikov, požarov v pokrajini, kakovosti vode, intenzivnega širjenja cvetnega prahu, cvetenja alg, prenašalcev bolezni in zajedavcev.

Informacije iz poročila Evropske agencije za okolje. Podnebne spremembe in zdravje: pregled nacionalnih politik v Evropi (2022)

Analizirane so bile nacionalne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalne zdravstvene strategije, da bi se opredelili pokritost učinkov, povezanih s podnebjem, na zdravje (fizičnih, duševnih in socialnih), ter vrste ukrepov, ki jih obravnavajo. Poročilo vsebuje evropski pregled, geografsko pokritost različnih vidikov nacionalnih politik po vsej Evropi pa je mogoče prikazati s pregledovalnikom zemljevidov. Rezultati za Estonijo so povzeti tukaj.

Pregledani dokumenti politike:

Razvojni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2030

Nacionalni zdravstveni načrt (2009–2020)

Vidiki, zajeti v pregledanem dokumentu o politiki:

Viri v katalogu Observatorija za Estonijo