Evropske politike na področju prilagajanja podnebnim spremembam in zdravja

Podnebje in zdravje v ključnih dokumentih politike EU

Okvirne politike

Leta 2019 je bila v evropskem zelenem dogovoru določena strategija za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki od leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Cilj evropskega zelenega dogovora je tudi zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter „zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem“.

Eden od šestih medsebojno povezanih tematskih prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP) je stalen napredek pri krepitvi in vključevanju prilagoditvene zmogljivosti, tudi na podlagi ekosistemskih pristopov, krepitvi odpornosti in prilagajanja ter zmanjšanju ranljivosti okolja, družbe in vseh gospodarskih sektorjev za podnebne spremembe, ob hkratnem izboljšanju preprečevanja nesreč, povezanih z vremenom in podnebjem, ter pripravljenosti nanje. V dokumentu je navedeno tudi, da bi moralo biti hitro doseganje podnebnih in okoljskih ciljev ob hkratnem varovanju zdravja in dobrobiti ljudi pred okoljskimi tveganji in vplivi ter zagotavljanju pravičnega in vključujočega prehoda prednostna naloga. OAP nadalje priznava potrebo po boljšem usklajevanju med okoljskimi in zdravstvenimi politikami za krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam, zlasti v ranljivih skupnostih.

Kompas za konkurenčnost iz januarja 2025 zagotavlja strateški okvir za usmerjanje dela Evropske komisije do leta 2029. V njem je navedeno, da morajo EU in države članice izboljšati svojo odpornost in okrepiti svojo pripravljenost, redno posodabljati ocene podnebnih tveganj in izboljšati odpornost kritične infrastrukture. Vključevanje odpornosti proti podnebnim spremembam v urbanistično načrtovanje, uporaba sonaravnih rešitev, razvoj naravnih dobropisov in prilagajanje v kmetijstvu ob hkratnem ohranjanju prehranske varnosti so tudi med možnostmi za zaščito gospodarstva in družbe EU pred najhujšimi naravnimi nesrečami, kot so poplave, suše, požari v naravi in nevihte, ki ogrožajo dobavne verige in proizvodne obrate.

Politike EU za prilagajanje podnebnim spremembam

V skladu s členom 5 evropskih podnebnih pravil, ki so začela veljati junija 2021, je prilagajanje podnebnim spremembam pravna obveznost institucij EU in držav članic, ki morajo „zagotoviti stalen napredek pri krepitvi sposobnosti prilagajanja, odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma“. Poleg tega politike prilagajanja držav članic „upoštevajoposebno ranljivost zadevnih sektorjev“,  „dosledno vključujejo prilagajanje podnebnim spremembam v vsa področja politike“ ter „se osredotočajo zlasti na najbolj ranljive in prizadete skupine prebivalstva in sektorje“.

Evropska komisija je februarja 2021 sprejela sporočilo z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V njem je opisana dolgoročna vizija EU, da do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe, v celoti prilagojena neizogibnim posledicam podnebnih sprememb, navedena pa je tudi potreba po globljem razumevanju podnebnih tveganj za zdravje. Ključni ukrep v okviru te strategije je Evropski observatorij za podnebje in zdravje, kiima ključno vlogo pri zbiranju in razširjanju znanja o vplivih na zdravje, povezanih s podnebjem, omogočanju razvoja politik in podpiranju načrtovanja prilagajanja.

Evropska agencija za okolje je marca 2024 objavila prvo evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA). Agencija EUCRA ocenjuje glavne vplive in tveganja, povezana s podnebnimi spremembami – vključno s tistimi za javno zdravje, zlasti zaradi vročine – v Evropi, ter opozarja, da so številna od teh tveganj že dosegla kritično raven in bi lahko brez nujnega in odločnega ukrepanja postala katastrofalna. V odgovor na EUCRA je Evropska komisija izdala sporočilo "Obvladovanjepodnebnih tveganj - zaščita ljudi in blaginja". Opredeljuje rešitve, ki omogočajo, da se upravni sistemi v EU in njenih državah članicah bolje spopadajo s podnebnimi tveganji, ter posebne ukrepe za prizadete grozde (vključno z zdravjem), ki jih bo Komisija še naprej izvajala. V sporočilu je poudarjena potreba po sistemih zgodnjega opozarjanja, načrtovanju zdravstvenega varstva na podlagi podnebnih informacij in raziskavah o boleznih, občutljivih na podnebje, ob hkratnem vključevanju podnebja in zdravja v obstoječe politike. Prednost daje izboljšanju kakovosti zraka, okrepljenim akcijskim načrtom za toplotno zdravje ter zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu. Poleg tega poudarja evropski observatorij za podnebje in zdravje, okrepljene mehanizme spremljanja in odzivanja, čezmejno medicinsko mobilizacijo in varen dostop do kritičnih zdravstvenih protiukrepov za krepitev odpornosti proti grožnjam za zdravje, povezanim s podnebjem.

V političnih smernicah Evropske komisije za obdobje 2024–2029 je opisana vzpostavitev evropskega načrta za prilagajanje podnebnim spremembam (ECAP), katerega cilj je okrepiti zmogljivosti držav članic za pripravljenost in načrtovanje, hkrati pa zagotoviti redne znanstveno utemeljene ocene tveganja. ECAP bo obravnaval poziv Evropskega sveta k celovitemu pristopu k obvladovanju podnebnih tveganj, ki bo zajemal vse nevarnosti in celotno družbo. Kot ključni sestavni del širše politične agende si ECAP skupaj z drugimi vodilnimi pobudami prizadeva zaščititi produktivnost, varnost in blaginjo Evrope ter povečati njeno konkurenčnost. Evropska komisija namerava sveženj politik ECAP sprejeti v drugi polovici leta 2026. Ta načrt bo ocenil podnebne vplive in tveganja v vseh sektorjih, kot so infrastruktura, energija, voda, hrana in zemljišča na mestnih in podeželskih območjih, ter preučil spodbude za sonaravne rešitve. Poleg tega namerava Komisija povečati financiranje odpornosti in strateško izkoristiti javna sredstva, da bi v celoti izkoristila naložbe zasebnega sektorja v odpornost. ECAP bo deloval v povezavi z drugimi pobudami Komisije, vključno s strategijo za odpornost na področju vode, kompasom za konkurenčnost in strategijo EU za pripravljenost na nesreče.

V strategiji EU za pripravljenost in unijo, sprejeti marca 2025, so podnebna tveganja opredeljena kot ena od trenutnih groženj. Poudarja, da je treba predvideti in preprečiti ta tveganja, tako da se jih obravnava na celovit način, ob upoštevanju njihovega medsebojnega delovanja in povzročanja verižnih učinkov. Načrtuje izvedbo podrobne ocene tveganj in groženj v različnih sektorjih v EU. Cilj strategije je okrepiti odpornost politik EU in jih narediti močnejše proti podnebnim izzivom, da bi preprečili prihodnje krize. Poleg tega, da se sklicuje na ECAP, se zavezuje, da bo zapolnila vrzel v zavarovalnem kritju. Evropska komisija bo preučila rešitve, pri čemer bo upoštevala priporočila Evropske centralne banke in drugih ustreznih organov, da bi evropskemu prebivalstvu zagotovila boljšo zaščito pred podnebnimi tveganji.

Usklajevalne dejavnosti EU na področju zdravja

V skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije so za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe v prvi vrsti odgovorne države članice. Zdravstvena politika EU torej dopolnjuje nacionalne politike in zagotavlja varovanje zdravja v vseh politikah EU. EU je na primer za okrepitev pripravljenosti in usklajevanja odzivov na grožnje za zdravje leta 2022 sprejela Uredbo 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa 1082/2013/EU. EU daje močan in celovit mandat za usklajevanje in sodelovanje za učinkovitejši odziv na resne čezmejne nevarnosti za zdravje, tako na ravni EU kot na ravni držav članic EU. Njegov cilj je okrepiti načrtovanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja; okrepitev epidemiološkega spremljanja in spremljanja; izboljšanje sporočanja podatkov; ter okrepiti usklajevanje na ravni EU.

Evropska komisija gradi močno evropsko zdravstveno unijo, da bi še izboljšala usklajevanje resnih čezmejnih groženj, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljem in podnebnimi razmerami. V skladu s sporočilom: Oblikovanje evropske zdravstvene unije – pripravljenost in odpornostEvropska zdravstvena unija temelji na skupnih prizadevanjih EU za uskladitev odnosa z naravnim okoljem z vključevanjem v različne in bolj trajnostne vzorce gospodarske rasti. boj proti podnebnim spremembam in iskanje načinov za prilagajanje nanje; ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti; izboljšanje prehrane in življenjskega sloga; zmanjšanje in odprava onesnaževanja okolja bosta pozitivno vplivala na zdravje državljanov.

Program EU za zdravje jedoslej največji zdravstveni program EU, v okviru katerega se bo 5,3 milijarde evrov vložilo v ukrepe z dodano vrednostjo EU, ki bodo dopolnjevali politike držav EU in uresničevali enega ali več ciljev Programa EU za zdravje. Cilj programa je izboljšati in spodbujati zdravje v Uniji, zaščititi ljudi v Uniji pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in v krizi pomembne izdelke ter okrepiti zdravstvene sisteme. Program EU za zdravje namerava med drugim „prispevati k odpravljanju negativnega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na zdravje ljudi“ z zagotavljanjem financiranja upravičenim subjektom. Cilji Programa se bodo uresničevali z zagotavljanjem visoke ravni varovanja zdravja ljudi v vseh politikah in dejavnostih Unije v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno.

Evropski organ za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), ki je bil ustanovljen leta 2021, dviguje zmogljivost EU za pripravljenost in odzivanje na resne čezmejne grožnje za zdravje na novo raven in bo ključni element za vzpostavitev močnejše evropske zdravstvene unije. Organ HERA, ki ima za obdobje 2022–2027 na voljo proračun v višini 6 milijard evrov, si prizadeva za preprečevanje, odkrivanje in hitro odzivanje na izredne zdravstvene razmere, tudi zaradi podnebnih sprememb. Deluje na dva načina: Pred zdravstveno krizo – v „fazi pripravljenosti“ – bo organ HERA tesno sodeloval z drugimi zdravstvenimi agencijami EU in nacionalnimi zdravstvenimi agencijami, industrijo in mednarodnimi partnerji, da bi izboljšal pripravljenost EU na izredne zdravstvene razmere. V primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni EU organ HERA hitro preide na nujne operacije, sprejema hitre odločitve in aktivira nujne ukrepe.

Kar zadeva posebne zdravstvene teme, je cilj farmacevtske strategije EU (2023) revidirati farmacevtsko zakonodajo, da bi se okrepile zahteve glede ocene tveganja za okolje in pogoji uporabe zdravil, ter oceniti rezultate raziskav v okviru pobude za inovativna zdravila.

V sporočilu Komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju iz junija 2023 so podnebne spremembe navedene kot dejavnik, ki prispeva k izzivom na področju duševnega zdravja. Poudarja tudi, da so mladi močno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in da mnogi od njih menijo, da je njihova prihodnost zastrašujoča.

Evropske agencije in organi na področju podnebnih sprememb in zdravja

Za okrepitev obrambe Evrope pred nalezljivimi boleznimi je bil leta 2005 ustanovljen Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). ECDC je pristojen za znanstvene dokaze in ocene tveganja v zvezi z nalezljivimi boleznimi, vključno s tistimi, ki so povezane s spreminjajočim se podnebjem. Evropske države Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni sporočajo podatke iz svojih sistemov spremljanja. V skladu z Uredbo 2022/2371 bo seznam bolezni, ki jih je treba prijaviti na ravni EU, posodobljen, kar bo omogočilo pravočasno odkrivanje bolezni, vključno s tistimi, ki so povezane s podnebnimi spremembami.  Center ECDC je razvil „Evropsko mrežo za okolje in epidemiologijo“ (E3), ki zagotavlja orodja za spremljanje meteoroloških razmer v realnem času za oceno tveganja bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni ter druga orodja za ocene tveganja. Poleg tega ECDC in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) skupaj usklajujeta VectorNet, ki je zdaj v tretji ponovitvi (2019–2024) in je platforma, ki podpira zbiranje podatkov o vektorjih in patogenih v vektorjih, povezanih z zdravjem živali in ljudi. Omogoča izmenjavo podatkov o geografski porazdelitvi prenašalcev bolezni členonožcev v Evropi.

Evropska agencija za okolje skupaj z Evropsko komisijo upravlja Evropski observatorij za podnebje in zdravje. Oblikovalcem politik zagotavlja zanesljive in neodvisne informacije o okolju, vključno s trendi in napovedmi v zvezi s podnebnimi nevarnostmi in njihovimi vplivi na zdravje ljudi.

Medagencijska projektna skupina „eno zdravje“, ki je bila ustanovljena leta 2023, jeskupna pobuda petih agencij Evropske unije s tehničnim in znanstvenim mandatom na področju okoljske trajnostnosti, javnega zdravja in varnosti hrane: EEA, ECDC, EFSA, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Cilj medagencijskega okvira za ukrepanje projektne skupine „eno zdravje“ (2024–26) je med drugim izboljšati sposobnost agencij, da s skupnimi dejavnostmi in izmenjavo znanja bolje ocenijo vpliv podnebnih sprememb na pojav nalezljivih bolezni.

Druge agencije EU, ki se vse bolj ukvarjajo s podnebnimi spremembami in zdravjem, vključujejo Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound).

Področja politike EU z vzporednimi koristmi za učinke podnebnih sprememb na zdravje

Številne druge politike EU posredno obravnavajo vplive podnebnih sprememb na zdravje. Cilji EU za zmanjšanje onesnaženosti zraka v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje na primer neposredno prispevajo k blažitvi bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja, ki jih podnebne spremembe še poslabšujejo. Nadaljnji ukrepi za urejanje industrijskih emisij in emisij iz prometa bodo imeli znatne dodatne koristi za zdravje. Cilj vala prenove je povečati energijsko učinkovitost stavb, pri čemer se priznava, da so ljudje v slabo izoliranih in opremljenih stavbah pozimi bolj izpostavljeni podhladitvi, poleti pa vročinskim obremenitvam, zlasti če pripadajo ranljivim skupinam. V uredbi o obnovi narave, sprejeti leta 2024, je poudarjeno, da obnova ekosistemov prispeva k ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter določeno, da države članice zagotovijo, da na celotnem nacionalnem območju urbanega zelenega prostora in urbane drevesne zastornosti na območjih urbanih ekosistemov ni neto izgub. Okvir„eno zdravje“ je ključnega pomena pri obravnavanju stičišča podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi. Krepitev medsektorskega sodelovanja med zdravstvenim, okoljskim in kmetijskim sektorjem je ključnega pomena za ublažitev nastajajočih nevarnosti za zdravje, povezanih s podnebnimi spremembami.

V skladu z direktivo o odpornosti kritičnih subjektov, ki je začela veljati januarja 2023, bodo morale države članice kritične subjekte opredeliti s seznama bistvenih storitev za različne sektorje, vključno z zdravstvenim sektorjem, z distribucijo, proizvodnjo, zagotavljanjem zdravstvenega varstva in zdravstvenih storitev ter sprejeti ukrepe za povečanje njihove odpornosti proti različnim grožnjam, vključno s tveganji za javno zdravje ali naravnimi nesrečami.

Ciljmehanizma Unije na področju civilne zaščite je okrepiti sodelovanje med državami EU in desetimi sodelujočimi državami za izboljšanje preprečevanja nesreč ter pripravljenosti in odzivanja nanje. Uporablja skupni pristop k združevanju strokovnega znanja in zmogljivosti prvih reševalcev, da bi se izognili podvajanju prizadevanj za pomoč in zagotovili, da pomoč ustreza potrebam prizadetih, kadar izredne razmere presegajo zmogljivosti odzivanja posamezne države. Specializirane ekipe in oprema se lahko v kratkem času mobilizirajo za napotitev v Evropo in zunaj nje.

Okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu uvaja ukrepe za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Spodbuja preprečevanje vseh poklicnih tveganj, ki se lahko pojavijo v delovnih dejavnostih delodajalcev iz vseh vej gospodarske dejavnosti (javne ali zasebne) ter lahko vplivajo na njihove delavce in tretje osebe.

Cilj taksonomije EU za trajnostno financiranje je zagotoviti bolj zdravo in na podnebne spremembe odpornejše življenjsko okolje z usmerjanjem več zasebnih naložb v okoljsko trajnostne dejavnosti, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Naložbe v razvoj in izvajanje znanja

Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij do leta 2027. Opremljen je s proračunom v višini 95,5 milijarde evrov, namenjen pa je boju proti podnebnim spremembam, prispeva k doseganju ciljev ZN za trajnostni razvoj ter spodbuja konkurenčnost in rast EU. Ponuja številne možnosti financiranja raziskav in inovacij na področju učinkov podnebnih sprememb na zdravje, zlasti v okviru tako imenovanega sklopa za zdravje. Šest tekočih evropskih raziskovalnih in inovacijskih projektov se osredotoča na vplive podnebnih sprememb na zdravje in sodeluje v sklopu za podnebje in zdravje, da bi se povečal družbeni in politični učinek raziskav, ki jih financira EU in so povezane s podnebjem, zdravjem in politiko.

Drug pomemben del programa Obzorje Evropa so tako imenovane misije EU – zaveze za reševanje glavnih družbenih izzivov –, ki vključujejo misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z družbeno preobrazbo. Opremljen je s proračunom v višini 673 milijonov evrov in se osredotoča na podporo regijam, mestom in lokalnim oblastem EU pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb. Listino misije je doslej podpisalo 312 regionalnih in lokalnih organov. Cilj misije za podnebno nevtralna in pametna mesta je spodbujati pravičen prehod za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi z dodatnimi koristmi, kot so boljša kakovost zraka ali bolj zdrav življenjski slog, pri čemer se poudarja pomembna povezava med prilagajanjem podnebnim spremembam, njihovo blažitvijo in zdravjem.

Evropska komisija trenutno razvija strateški načrt za raziskave in inovacije na področju podnebja in zdravja na podlagi konference z naslovomResearch Perspectives on the Health Impacts of Climate Change (Raziskovalne perspektive o vplivih podnebnih sprememb na zdravje), kije potekala februarja 2024. Namen te pobude je premostiti vrzel med raziskavami in izvajanjem politike ter zagotoviti, da se nova znanstvena spoznanja pretvorijo v učinkovite ukrepe na področju javnega zdravja.

Informacije o raziskovalnih projektih, financiranih iz tekočih in prejšnjih okvirnih programov EU, so na voljo v katalogu virov Observatorija.