Podnebne spremembe in zdravje: Pregled nacionalnih politik v Evropi

Na tej strani je povzeta raziskava, ki je bila izvedena v zvezi s politikami 38 držav članic in sodelujočih držav na področju prilagajanja podnebnim spremembam ter njihovimi nacionalnimi zdravstvenimi strategijami kot ključnimi področji politike, na katerih je mogoče obravnavati vplive podnebnih sprememb na zdravje. Pregledanih je bilo skupno 37 nacionalnih politik prilagajanja in 34 dokumentov nacionalne zdravstvene politike, saj zadevne politike trenutno ne obstajajo v vseh državah. Podrobne ugotovitve so na voljo v osnovnem poročilu.

Ključna sporočila

• Učinkovito obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje zahteva izvedljive nacionalne politike. Poudarek na zdravju v nacionalnih politikah prilagajanja podnebnim spremembam in upoštevanje vplivov podnebnih sprememb v nacionalni zdravstveni strategiji sta ključnega pomena.
• Pregled nacionalnih politik 38 držav članic EEA in sodelujočih držav kaže, da se vplivi podnebnih sprememb na zdravje pogosto obravnavajo v nacionalnih strategijah prilagajanja, manj pogosto pa v nacionalnih zdravstvenih strategijah.
• Podnebne nevarnosti, ki so najpogosteje obravnavane v nacionalnih dokumentih o prilagajanju in zdravstveni politiki, so vročinski valovi in suša; močne padavine in poplave; splošno zvišanje temperature; povečanje tveganja za patogene in nalezljive bolezni; pogostejše in intenzivnejše nevihte.
• Politike prilagajanja in zdravstvene politike se v veliki meri osredotočajo na sedanje in predvidene učinke na telesno zdravje, pri čemer so najpogostejše nalezljive bolezni in bolezni, ki se prenašajo s prenašalci; povečana onesnaženost zraka; toplotni vplivi na srčno-žilne in dihalne sisteme; Poškodbe zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Vplivi na duševno zdravje so zajeti redkeje in le majhen delež pregledanih dokumentov je obravnaval vplive na socialno zdravje.
• Najpogosteje načrtovani ukrepi za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje so spremljanje in nadzor, vključno s sistemi zgodnjega opozarjanja; kampanje za ozaveščanje širše javnosti; ter stalne raziskave vplivov podnebnih sprememb na zdravje.

Nacionalne politike prilagajanja, ki so ključne za varovanje zdravja v času podnebnih sprememb

Nacionalne strategije prilagajanja, načrti in ocene podnebnih tveganj (v nadaljnjem besedilu: nacionalne strategije prilagajanja) so najpomembnejše nacionalne politike za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje. Vplivi podnebnih sprememb na zdravje se pogosteje obravnavajo v nacionalnih zdravstvenih strategijah kot v nacionalnih zdravstvenih strategijah. Ocena učinka na zdravje in strategija odzivanja sta pogosto sestavni del nacionalnih politik prilagajanja. Vendar nacionalni zdravstveni domovi držav manj pogosto izrecno obravnavajo podnebne spremembe kot dejavnik tveganja za javno zdravje. Le nekaj držav ima posebno sektorsko strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja, na primer Finska (načrtza prilagajanje podnebnim spremembam za sektor zdravstvenega varstva in socialnega varstva), Irska (sektorskinačrt zaprilagajanje podnebnim spremembamna področju zdravja),Severna Makedonija (strategijaza prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja)ali Švedska (javno zdravje v spreminjajočem se podnebju – cilji in akcijski načrt Švedske za prilagajanje podnebnim spremembam za obdobje 2021–2024, ki ju je pripravila agencija za javno zdravje).

Osredotočite se na ekstremne vremenske dogodke, dvig temperature in nalezljive bolezni

NAS na splošno vključujejo večje število nevarnosti za zdravje, povezanih s podnebnimi spremembami, v primerjavi z NZS. Najpogosteje zajete nevarnosti so vročinski valovi in suša, močne padavine in poplave, dvig temperature, porast patogenov in nalezljivih bolezni ter intenzivnejše in pogostejše nevihte (slika 1). Nekatere države članice EGP so poleg nevarnosti na sliki 1 vključile tudi posebne nevarnosti, povezane z njihovo geografijo in gospodarstvom (npr. bolezni, povezane z ribami in morskimi sadeži, ki jih povzročajo spremembe pogojev za rast alg in planktona na Norveškem ali učinki na pitno vodo zaradi stopnjevanja erozije in zasoljevanja obalnih območij v delih Poljske).

Slika 1. Nevarnosti za zdravje, povezane s podnebjem, vključene v pregledane nacionalne politike

Najpogosteje obravnavani vplivi podnebnih sprememb na fizično zdravje

NAS in NZS se v veliki meri osredotočajo na fizične vplive na zdravje - od ekstremnih vremenskih pojavov (toplota, poplave, nevihte itd.), nalezljivih bolezni in bolezni, ki jih prenašajo prenašalci, ter onesnaženosti zraka. Očitno je manj poudarka na vplivih na duševno zdravje (kot so travme, povezane z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ali podnebna anksioznost).  Le nekaj držav - kot so Nemčija, Irska, Italija, Malta ali Švedska - je v svoje politike vključilo socialne učinke podnebnih sprememb na zdravje, povezane na primer z izgubo skupnosti, razseljevanjem ali povečevanjem socialno-ekonomskih razlik. Na splošno so nacionalni zdravstveni sistemi vključevali vplive na zdravje, povezane s podnebnimi spremembami, v manjši meri kot nacionalni zdravstveni sistemi (slike 2–4 spodaj), razen za bolezni, ki se prenašajo s hrano.

Slika 2. Vplivi podnebnih sprememb na fizično zdravje, vključeni vpregledane nacionalne politike

Slika 3. Vplivi podnebnih sprememb na duševno zdravje, vključeni vpregledane nacionalne politike

Slika 4. Socialni učinki podnebnih sprememb na zdravje, vključeni v nacionalne strategije zdravstvenega varstva in nacionalne strategije zdravstvenega varstva

Najpogosteje načrtovani ukrepi: spremljanje, ozaveščanje in raziskave

Ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje podnebnih vplivov na zdravje ljudi v nacionalnih strategijah za zdravje in nacionalnih zdravstvenih sistemih so običajno vključevali kombinacijo strukturnih/fizičnih, socialnih in institucionalnih ukrepov (IPCC, 2014). Med temi tremi vrstami so bili socialni ukrepi najpogostejši za nacionalne sisteme revizije (vključeni v 35 dokumentov) in nacionalne zdravstvene sisteme (v 24 dokumentih). Institucionalne intervencije so bile prisotne v 31 nacionalnih sistemih zdravstvenega zavarovanja in 18 nacionalnih zdravstvenih sistemih. Strukturna/fizična kategorija ukrepov je bila najmanj pogosta (v 18 NAS in 12 NZS).

Najpogosteje načrtovani ukrep za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje v nacionalnih sistemih zdravstvenega varstva in nacionalnih sistemih zdravstvenega varstva je razvoj sistemov spremljanja in nadzora za spremljanje vplivov, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno z izvajanjem sistemov zgodnjega opozarjanja (slika 5). Druga najpogosteje navedena vrsta ukrepov v NAS so bile kampanje ozaveščanja in ozaveščanje javnosti, sledile pa so jim stalne raziskave. V nacionalnih zdravstvenih sistemih se je vzorec obrnil, saj so bile raziskave vplivov podnebnih sprememb na zdravje drugi najpogosteje navedeni ukrep, sledili pa so ukrepi za ozaveščanje.

Priloženo informativno poročilo vsebuje primere teh ukrepov v nacionalnih politikah.

Opomba: Sistem zgodnjega opozarjanja – sistemi zgodnjega opozarjanja; Sonaravne rešitve

Slika 5. Ukrepi za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje vpregledanih nacionalnih politikah

Informacije za posamezne države

Spodnji pregledovalnik zemljevida prikazuje geografsko porazdelitev podnebnih vplivov na zdravje, obravnavanih v nacionalnih strategijah za zdravje in nacionalnih zdravstvenih sistemih, ter načrtovane ukrepe politike. Podrobnejše informacije o pokritosti podnebnih sprememb in zdravja v politikah prilagajanja in javnega zdravja posameznih držav so na voljo v profilih držav na področju podnebja in zdravja.

Nasveti za uporabo pregledovalnika zemljevidov

Nabor podatkov je bil pripravljen in dan na voljo v skladu s sporazumom o ravni storitev med Evropsko agencijo za okolje in Evropsko komisijo o vključevanju načel GEOSS za izmenjavo in upravljanje podatkov v podporo evropskemu okolju.

Več informacij

Podnebne spremembe in zdravje: pregled nacionalnih politik v Evropi za leto 2022 (ozadje).

Referenčni dokumenti

IPCC (2014) Podnebne spremembe 2014: vplivi, prilagajanje in ranljivost – del A: globalni in sektorski vidiki: prispevek delovne skupine II k petemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo.