Zdravje otrok

Opazovani učinki

V zadnjih desetletjih so otroci in mladostniki po vsej Evropi vse bolj trpeli zaradi vplivov na zdravje, ki so neposredno povezani s podnebnimi spremembami. Vse večja intenzivnost in pogostost vročinskih valov sta prispevali k dehidraciji, toplotnim udarom in poslabšanju motenj dihanja med mlajšo generacijo; vsak drugi otrok v Evropi je izpostavljen vsaj 4–5 vročinskim valovom na leto (UNICEF, 2023). Skoraj polovica vseh šol v evropskih mestih leži na območjih, ki so izpostavljena učinkom mestnega toplotnega otoka, pri čemer so temperature vsaj 2 °C toplejše od regionalnega povprečja (Evropska opazovalnica za podnebje in zdravje, 2022). V Evropi so se med vročinskimi valovi pri otrocih povečali sprejemi v nujne bolnišnice ter pojavnost bolezni srca in ožilja, dihalnih in ledvičnih bolezni, pa tudi zvišana telesna temperatura in vročinski udar (Xu idr., 2014). Kot referenca je leta 2018 v Združenem kraljestvu zaradi toplotnega udara umrlo 52 otrok (Forsyth & Solan, 2022).

Zaradi povečanih poplav so otroci izpostavljeni tudi večjemu tveganju za žrtve, bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vplive na duševno zdravje (EEA, 2024). V Evropi se približno vsaka deseta šola nahaja na območjih, ki bi lahko bila izpostavljena poplavam (Evropska opazovalnica za podnebje in zdravje, 2022). Poleg tega so otroci, ki se igrajo na suhih poplavnih ravnicah, povzročili okužbe s paraziti, kot je Cryptosporidium (Gertler et al., 2015). Poleg tega je slaba kakovost zraka, ki jo deloma povzročajo vse pogostejši požari v naravi in vročinski valovi, med otroki v Evropi poslabšala bolezni dihal, kot je astma. V Evropi je med letoma 2010 in 2019 približno 5 839 dojenčkov (mlajših od enega leta) umrlo zaradi vzrokov, povezanih z onesnaženostjo zraka (UNICEF, 2024), približno tretjino primerov astme v otroštvu v Evropi pa je mogoče pripisati onesnaženosti zraka (Nieuwenhuijsen idr., 2023). Povečanje cvetnega prahu zaradi višjih temperatur je privedlo tudi do povečanja zdravstvenih težav, povezanih z alergijami, kar je dodatno vplivalo na zdravje in dobro počutje otrok (Beck et al., 2013). Podnebne spremembe so vplivale tudi na razširjenost nalezljivih bolezni v Evropi. V številnih evropskih državah so razširjeni in premaknjeni habitati ter podaljšana sezona aktivnosti klopov, komarjev in drugih vektorjev, ki so v veliki meri posledica toplejšega podnebja, povzročili opazen porast primerov lymske borelioze (Shafquat idr., 2023), klopnega encefalitisa in bolezni, ki se prenašajo s komarji, kot sta denga in vročica zahodnega Nila, tudi na območjih, ki so se prej štela za območja z nizkim tveganjem (Semenza in Suk, 2018). Ker imajo otroci manj razvit imunski sistem, pri nekaterih boleznih obstaja tudi večje tveganje za hujšo ali celo smrtno bolezen.

Spremembe vzorcev padavin in pogostejši ekstremni vremenski pojavi so povzročili izpad pridelka in zmanjšali kmetijsko produktivnost v nekaterih delih Evrope. Medtem ko trgovina znotraj Evrope preprečuje akutno lokalno pomanjkanje hrane, manjša razpoložljivost hrane vodi do višjih cen hrane ter manjšega dostopa do zdrave in hranljive hrane, zlasti za družine z nižjimi dohodki (EEA, 2024). To vpliva na prehranski vnos otrok in s tem na njihov kognitivni razvoj, sposobnost učenja in delovanja v šoli ter splošno zdravje.

Evropski mladi trpijo zaradi psiholoških posledic podnebnih sprememb, pri čemer se poroča o povečani tesnobi, depresiji in motnjah, povezanih s stresom, ki so povezane z nesrečami, povezanimi s podnebjem. V raziskavi med mladimi v treh evropskih državah je več kot 50 % anketirancev poročalo, da so žalostni, zaskrbljeni, jezni, nemočni in krivi, več kot 30 % pa jih je navedlo, da ta čustva o podnebnih spremembah negativno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in sposobnost delovanja (Hickman idr., 2021).

Predvideni učinki

Ker se podnebje še naprej spreminja, se predvideva, da se bodo zdravstvena tveganja za otroke in mladostnike še naprej povečevala. Pričakuje se, da se bodo poškodbe, smrtne žrtve in izzivi na področju duševnega zdravja med mladimi, povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so vročinski valovi, nevihte in poplave, povečali s predvideno okrepitvijo in večjo pogostostjo teh dogodkov (npr. Amengual idr., 2014). Otroci, rojeni v Evropi leta 2020, se bodo v primerjavi z otroki, rojenimi leta 1960, srečali s približno štirikrat več ekstremnimi dogodki, zlasti vročinskimi valovi (Thiery idr., 2021). Do leta 2050 bodo vsi evropski otroci izpostavljeni 4–5 vročinskim valovom na leto in povezanim zdravstvenim tveganjem (UNICEF, 2023). V prihodnosti se bodo bolezni dihal poslabšale zaradi daljših in intenzivnejših sezon cvetnega prahu (Rasmussen idr., 2017). Zaradi nenehnih podnebnih sprememb se pričakuje, da bo več otrok izpostavljenih boleznim, ki se prenašajo s prenašalci in so bile prej v njihovih regijah neobičajne, saj bodo komarji, klopi in peščeni muhi uspevali na širših in bolj severnih območjih (Semenza in Suk, 2018). Poleg tega spremenjeni vremenski vzorci povečujejo tveganje bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano, ter podhranjenosti zaradi vplivov na kakovost vode in proizvodnjo hrane (npr. Semenza idr., 2017; Evropska agencija za okolje, 2024). Pri mladih obstaja večje tveganje za razvoj anksioznosti, depresije in posttravmatskih stresnih motenj, ki naj bi bile razburjene zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so razseljevanje, uničenje skupnosti, izguba bližnjih, motnje v izobraževanju in socialna nestabilnost (Clayton idr., 2023).

Politični odzivi

Za zmanjšanje zdravstvenih tveganj za otroke, povezanih s podnebjem, so potrebni nujni in na otroke osredotočeni ukrepi za prilagoditev sistemov zdravstvenega varstva in podpore za zaščito najranljivejših članov družbe. Svet Evropske unije je leta 2022 sprejel priporočilo o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj. Več projektov, ki jih financira EU, je podprlo izvajanje sonaravnih rešitev, katerih cilj je preoblikovati prostore, ki jih obiskujejo otroci, kot so šole ali igrišča, v hladne otoke za preprečevanje učinkov toplote (npr. program OASIS ali projekt myBUILDINGisGREEN). Drugi projekti (kot je SINPHONIE) so privedli do priporočil za dobrobit otrok in izvajanje tehnoloških rešitev za zmanjšanje vpliva onesnaženosti zraka v šolah. Povečanje ozaveščenosti ima ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja nesreč. Projekti, kot sta WATERCARE ali Hull Children’s Flood, so namenjeni ozaveščanju otrok in mladih o poplavah in tveganjih za kakovost vode, večinoma z izobraževalnimi moduli, praktičnimi laboratoriji ali spletnimi platformami. Primeri posebnih orodij za ozaveščanje otrok vključujejo zbirko orodij o vektorskih boleznih, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ter izobraževalno igro o klopih in lymski boreliozi, ki so jo pripravili nizozemski zdravstveni organi. Cepljenje je zelo učinkovita obramba proti klopnemu encefalitisu (TBE). Vendar se priporočila za cepiva proti TBE, tudi za otroke, med evropskimi državami zelo razlikujejo. Avstrija in Švica sta edini državi z nacionalnimi univerzalnimi programi cepljenja, priporočila drugih evropskih držav pa temeljijo na dejavnikih, kot so področja tveganja ali poklicna izpostavljenost (Steffen, 2019; Erber in Schmitt, 2018).