Suša in pomanjkanje vode

Opaženi učinki

Suša in pomanjkanje vode v Evropi

Pomanjkanje vode in suše so v EU vse pogostejše in vse bolj razširjene (EGP, 2024). Leta 2019 je pomanjkanje vode prizadelo 38 % prebivalstva EU (Evropska komisija, 2023). Vplivi, povezani s sušo, bodo verjetno hujši v regijah z velikim pritiskom na vodne vire, kot je Sredozemlje.

Vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode

Zaradi na splošno dobro reguliranih evropskih javnih sistemov oskrbe z vodo so vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode redki. Kljub temu je pomanjkanje pitne vode v Evropi v zadnjih letih bolj razširjeno zaradi hudih suš. Na primer, v letih 2022 in 2023 v Franciji ter v letih 2023 in 2024 v Španiji so se številne občine soočale z motnjami v oskrbi s pitno vodo. Z oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ki se prevaža s cisternami za vodo ali ustekleničeno vodo, so bile v veliki meri preprečene bolezni prebavil ali drugi vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja vode. Na Irskem pa so dolgo suho obdobje in s tem povezane omejitve uporabe vode leta 2018 spodbudili uporabo neobdelane vode, kontaminirane z bakterijo E. coli, za namakanje listnate zelenjave. To je privedlo do enega največjih izbruhov bolezni, ki se prenašajo s hrano, zaradi bakterije E. coli, ki proizvaja toksine (STEC), ki je prizadel skoraj 200 ljudi po vsej državi, pri čemer so nekateri potrebovali hospitalizacijo (Health Protection Surveillance Centre Ireland, 2023, osebna komunikacija).

Bolezni, ki se prenašajo z vodo

Na splošno evropski visokokakovostni sistem oskrbe s pitno vodo in njenega spremljanja večinoma preprečuje prenos bolezni s kontaminirano pitno vodo. Kljub temu je bila pitna voda iz zasebnih vodnjakov povezana z izbruhi bolezni, ki se prenašajo z vodo. Irska, na primer, kjer po ocenah 15 % prebivalstva uporablja pitno vodo iz zasebnih virov podzemne vode, ima najvišjo stopnjo okužb s STEC (z bakterijo E.coli, ki proizvaja toksine in povzroča želodčne bolezni) v Evropi na leto (ECDC, 2023), od katerih je večina povezana s pitno vodo (Izvršni direktor zdravstvene službe, 2021).

Sušne razmere v obdobju 2015–2018 so prispevale k povišanim koncentracijam klorida in sulfata, težkih kovin, arzena in farmacevtskih izdelkov, kot sta metoprolol in ibuprofen, v rekah Laba, Ren in Meuse (Wolff in van Vliet, 2021), kar je povzročilo večja zdravstvena tveganja.

Bolezni, ki se prenašajo z vektorji

Leta 2018 je bilo povečanje števila okužb z virusom Zahodnega Nila v Evropi povezano z mokro pomladjo, ki ji je sledila suša (Semenza in Paz, 2021; ECDC, 2018). Zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer v zadnjih nekaj desetletjih se tveganje prenosa virusa Zahodnega Nila po vsej Evropi stalno povečuje. Relativno povečanje tveganja izbruha virusa Zahodnega Nila v obdobju 2013–2022 v primerjavi z izhodiščnim obdobjem 1951–1960 je znašalo 256 %, pri čemer je bilo največje relativno povečanje tveganja zabeleženo v vzhodni Evropi (516 %) in južni Evropi (203 %) (EEA, 2022).

Vplivi požarov v naravi na zdravje in spremembe kakovosti zraka

Onesnaženost zraka zaradi drobnih delcev je leta 2020 v EU-27 povzročila 238 000 prezgodnjih smrti (EEA, 2023b). Medtem ko se koncentracije onesnaževal zraka v EU na splošno zmanjšujejo (EGP, 2023b), dolgotrajne suhe razmere in požari v naravi upočasnjujejo to zmanjševanje (CAMS, 2023). Požari v naravi povzročajo številne smrti in zdravstvene težave v Evropi, zlasti v sredozemski regiji. V študiji 27 evropskih držav je bilo ocenjeno, da je bilo v letih 2005 in 2008 1 483 oziroma 1 080 prezgodnjih smrti, ki jih je mogoče pripisati vegetacijskim požarom PM_2,5, z večjimi posledicami v južni in vzhodni Evropi (Kollanus et al., 2017). Leta 2021 je bilo v vzhodnem in osrednjem Sredozemlju ocenjenih 376 prezgodnjih smrti zaradi kratkoročne izpostavljenosti spremembam ozona in PM2,5, ki jih povzročajo požari v naravi (Zhou in Knote, 2023). Med letoma 1980 in 2022 je bilo v 32 državah članicah EGP zabeleženih tudi 702 smrtnih žrtev, ki so jih neposredno povzročili požari v naravi. Populacije, ki so jih prizadeli požari v naravi, lahko uživajo tudi večje količine zdravil za zdravljenje motenj spanja in anksioznosti (Caamano-Isorna et al., 2011).

Vplivi na prehrano

Sušne razmere zmanjšujejo razpoložljivost in cenovno dostopnost sveže in zdrave hrane v EU (EGP, 2023a). Vročinski val in suša v Španiji leta 2022 sta povzročila znatno zvišanje cen zaradi hudih izgub pridelka, npr. skoraj +50 % za oljčno olje (ECIU, 2023). Tudi v Španiji so se cene paradižnikov, brokolija in pomaranč poleti 2023 zvišale za 25 % na 35 % zaradi izgub pridelkov, povezanih s sušo (Campbell, 2023). Lancet Countdown v Evropi ocenjuje, da so v letu 2021 vroči in suhi dnevi povzročili zmerno do hudo neustrezno prehransko varnost za skoraj 12 milijonov ljudi v 37 evropskih državah, tj. petino od skoraj 60 milijonov ljudi, ki se skupaj soočajo z vsaj zmerno neustrezno prehransko varnostjo. Leta 2021 je suša v neustrezno prehransko varnost v primerjavi s povprečjem v obdobju 1981–2010 potisnila 3,5 milijona več ljudi, pri čemer je bila verjetnost večja med družinami z nizkimi dohodki (Dasgupta in Robinson, 2022; van Daalen idr., 2024).

Duševno zdravje & dobro počutje

Čeprav so znani morebitni negativni vplivi suš na duševno zdravje, jih le malo študij količinsko opredeljuje. Kmetje – in njihovi partnerji – imajo običajno znatno višjo stopnjo depresije, tesnobe in samomorov v primerjavi s splošnim prebivalstvom. V Franciji je stopnja samomorov med kmeti skoraj 40 % višja kot med splošnim prebivalstvom (Euractiv, 2022).

Predvideni učinki

Vplivi na zdravje zaradi pomanjkanja pitne vode

Zdi se, da sedanja zelo majhna razširjenost vplivov na zdravje, povezanih z omejitvami javne oskrbe z vodo zaradi pomanjkanja vode, tudi med večjimi evropskimi sušami kaže, da bodo vplivi na zdravje v prihodnosti ostali omejeni.

Bolezni, ki se prenašajo z vodo

Pričakuje se, da bodo suše še naprej zmanjševale količino in pretok vode lokalno in začasno, s čimer se bo povečalo tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo, v rekreacijskih vodah. Če se ohranijo dobre prakse spremljanja pitne in kopalne vode, je mogoče preprečiti in omejiti vplive na zdravje in dobro počutje ljudi. Vendar se lahko tveganje okužbe poveča, ko uporabniki vode preidejo na alternativne vire pitne vode, kot so zasebne vodnjake ali nabrana deževnica, zaradi pomanjkanja vode in s tem povezanih omejitev rabe vode.

Bolezni, ki se prenašajo z vektorji

Sušne razmere skupaj z ustvarjalnimi tehnikami nabiranja vode med prebivalstvom, izpostavljenim suši, lahko povečajo verjetnost razvoja ličink komarjev zaradi povečanja stoječe vode. Povečane sušne razmere naj bi skupaj s spremembo širjenja območja razširjenosti komarjev, ki jo povzroča podnebje, povečale pojavnost bolezni, ki jih prenašajo komarji, v nekaterih regijah (Liu-Helmersson idr., 2019). Nasprotno pa bo pričakovano povečanje poletnih suš v južnoevropskih državah, ki trenutno zagotavljajo ustrezne habitate za populacije tigrovih komarjev (Aedes albopictus), kot je severna Italija, v prihodnosti ustvarilo manj primerne pogoje za komarje in zmanjšalo tveganje prenosa bolezni, kot sta čikungunja ali denga (Tjaden et al., 2017).

Vplivi požarov v naravi na zdravje in spremembe kakovosti zraka

Pričakuje se, da se bodo negativni vplivi onesnaževal zraka na zdravje v EU sčasoma zmanjšali, vendar se pričakuje, da bosta prah, povezan s sušo, in smog v požarih v naravi upočasnila ta proces. Pričakuje se, da bodo suše in zvišanje temperature povečali pogostost in intenzivnost gozdnih požarov ter podaljšali sezono tveganja požarov v naravi, zlasti v sredozemskih državah, pa tudi v zmernih regijah Evrope (EGP, 2024). Pričakuje se, da bo gozdnim požarom izpostavljenih več ljudi v Evropi, saj se območja, izpostavljena požarom, širijo in širijo na mestna območja (EEA, 2020b).

V scenariju velikih emisij zaradi podnebnih sprememb se do leta 2071–2100 pričakuje znatno povečanje števila smrtnih žrtev zaradi požarov v naravi (138 %); v povprečju naj bi se letno izgubilo 57 življenj (Forzieri et al., 2017).

Vplivi na prehrano

Suša v Evropi in zunaj nje bo še naprej zmanjševala donos pridelkov. To lahko privede do manjše razpoložljivosti in dostopnosti hrane v Evropi, zlasti za gospodinjstva z nizkimi dohodki, kar ustvarja prehranska tveganja in s tem povezane vplive na zdravje (EEA, 2024).

Politični odzivi

Politike pripravljenosti na sušo

Splošne politike, ki obravnavajo pripravljenost na sušo, kot so načrtovanje obvladovanja suše, upravljanje vodnih virov in upravljanje povpraševanja po vodi, imajo lahko pozitivne posledice za številne vplive na zdravje, povezane s sušo. Celostni in proaktivni pristopi k obvladovanju tveganja suše izboljšujejo družbeno pripravljenost ter prispevajo k boljšemu preprečevanju in omejevanju vplivov na zdravje namesto tradicionalnega, kratkoročnega in reaktivnega pristopa k krizam zaradi suše. Celostni program Svetovne meteorološke organizacije za obvladovanje suše vključuje tri stebre: (a) spremljanje suše in zgodnje opozarjanje nanjo, (b) ocena ranljivosti in učinka ter (c) pripravljenost, blažitev in odzivanje na sušo (Salvador idr., 2023), pri čemer se zmanjša tveganje za posledice suše in s tem povezane vplive na zdravje. Tudi strategije prilagajanja, osredotočene na vodni cikel, lahko okrepijo pripravljenost zdravstvenega sektorja na vplive, povezane s sušo, npr. akcijske načrte za toplotno zdravje ter izboljšano spremljanje in obvladovanje bolezni, občutljivih na podnebje.

Razpoložljivost in kakovost vode

Protokol o vodi in zdravju je mednarodni pravno zavezujoč sporazum za države v vseevropski regiji za varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi s trajnostnim upravljanjem voda ter preprečevanjem in obvladovanjem bolezni, povezanih z vodo. Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam vključuje zaveze za „izboljšanje usklajevanja tematskih načrtov in drugih mehanizmov, kot so dodeljevanje vodnih virov in vodna dovoljenja“ ter „pomoč pri zagotavljanju stabilne in zanesljive oskrbe s pitno vodo s spodbujanjem vključevanja tveganj podnebnih sprememb v analize tveganja upravljanja voda“. Direktiva EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ki nadomeščadirektivo o pitni vodi, ureja javno oskrbo z vodo ter obravnava tveganja, povezana z omejitvami vode, in njihove učinke na kakovost vode, kar zahteva dodatno spremljanje med sušami. Okvirna direktiva EU o vodah se osredotoča na zagotavljanje, da koncentracije onesnaževal v površinski in podzemni vodi ostanejo pod ravnmi, ki niso varne za zdravje ljudi in okolje. Cilj uredbe o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode je spodbujati in olajšati varno ponovno uporabo očiščenih komunalnih odpadnih voda za namakanje v kmetijstvu kot odziv na pomanjkanje vode in poslabšanje kakovosti vode, deloma zaradi podnebnih sprememb. Direktiva EU o kopalnih vodah spremlja onesnaževala, kot sta E. coli in Enterococci, ter cvetenje cianobakterij in alg v rekreacijskih vodah. Samo osem držav članic je do zdaj pripravilo načrte za obvladovanje suše za nekatera ali vsa svoja vodna območja (tj. Ciper, Španija, Italija, Grčija, Češka, Nizozemska, Slovaška).

Druge nevarnosti za zdravje, povezane s sušo

Za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo z vektorji, in zaščito ljudi pred njimi bi bilo treba vzpostaviti kampanje ozaveščanja, tehnične smernice za zbiranje deževnice in operativne sisteme spremljanja. Na splošno je celovit in večplasten pristop bistven za obravnavanje različnih vplivov suše na zdravje. Za obravnavo vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka, ki jih povzročajo požari v naravi, povezani s sušo, so ključnega pomena načrtovanje rabe zemljišč, urejanje dejavnosti na nerazvitih zemljiščih in sistemi zgodnjega opozarjanja, kot so EFFIS na ravni EU ter besedilna sporočila na nacionalni in lokalni ravni (ECHO, 2023).

Za zmanjšanje vplivov s prehrano lahko prilagajanje v kmetijskem sektorju, kot so načini kmetovanja z učinkovito rabo vode, prispeva k večji odpornosti na skrajne podnebne pojave, vključno s sušami. Spodbude za zdravo in trajnostno izbiro hrane bodo prav tako zmanjšale vplive na zdravje. Za duševno zdravje in dobro počutje so v pomoč programi ozaveščanja in usposabljanja ter pobude za kmete, osredotočene na skupnost, vključno s preprečevanjem samomorov (Yusa et al., 2015).