Poplave

Opazovani učinki

Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča je trenutno 172 000 ljudi v Evropi (EU-27 + Združeno kraljestvo) vsako leto izpostavljenih poplavam rek (Dottori idr., 2020), 100 000 pa obalnim poplavam (Vousdoukas idr., 2020). Desetina evropskega mestnega prebivalstva trenutno živi na območjih, ki bi jih lahko prizadele poplave (EEA, 2020). Več kot tretjina evropskega prebivalstva živi v obalnih regijah (EEA, 2021c).

V obdobju 1980–2022 so poplave povzročile 5582 smrtnih žrtev v državah članicah EGP. Po mnenju Paprotny et al. (2018), trendi poplav med letoma 1870 in 2016 kažejo stalno naraščanje letno poplavljenih območij in števila prizadetih oseb. Vendar se število smrtnih žrtev v tem obdobju zmanjšuje, kar kaže na večjo pripravljenost sistemov nujnega in zdravstvenega varstva. Kljub temu so bile poletne poplave leta 2021 v srednji in zahodni Evropi z vsaj 212 dokumentiranimi smrtnimi žrtvami najsmrtonosnejše poplave, povezane z vremenom, v Evropi v več kot 50 letih (ECDC, 2021).

Predvideni učinki

Tveganje poplav zaradi spreminjajočega se podnebja se bo v številnih regijah po vsej Evropi verjetno povečalo. Projekcije v scenarijih z visokimi in srednjimi emisijami kažejo veliko zaupanje v izjemno povečanje količine padavin v severnih, srednje- in vzhodnoevropskih regijah ter na alpskem območju, medtem ko so projekcije za južno Evropo bolj mešane (IPCC, 2021; Evropska agencija za okolje, 2021b).

Glede na spreminjajoče se podnebje naj bi bilo ob koncu stoletja v Evropi 252 000 ljudi letno izpostavljenih poplavam rek po scenariju globalnega segrevanja za 1,5 °C; 338 000 po scenariju 2 °C; in 484 000 – kar je več kot trikrat več od sedanjih številk – po scenariju zvišanja temperature za 3 °C. Vendar je lahko s prilagoditvenimi ukrepi izpostavljeno prebivalstvo v vseh scenarijih globalnega segrevanja omejeno na 100 000 ali manj (Dottori idr., 2020).

Relativna morska gladina evropskih morij se bo v tem stoletju po vseh scenarijih emisij še naprej zviševala, kar bo povzročilo pogostejše obalne poplave vzdolž večine evropskih obal (EEA, 2021c). Po napovedih naj bi bilo do leta 2100 do 2,2 milijona ljudi izpostavljenih poplavam na obalnih območjih po scenariju z visokimi emisijami, 1,4 milijona pa po scenariju zmernega blaženja, če ne bodo sprejeti dodatni prilagoditveni ukrepi. S prilagoditvenimi ukrepi naj bi se te številke zmanjšale na 0,8 milijona oziroma 0,6 milijona (Vousdoukas idr., 2020).

Starajoče se evropsko prebivalstvo, ki trpi zaradi kroničnih bolezni in socialne izolacije, je vse bolj izpostavljeno telesnim in duševnim zdravstvenim težavam, povezanim s poplavami. K večji izpostavljenosti Evropejcev poplavam bo verjetno prispevala tudi vse večja urbanizacija, ki vključuje nadaljnji razvoj poplavnih ravnic in večjo površinsko pozidavo v mestih.

Politični odzivi

Ukrepe za zaščito zdravja prebivalstva pred poplavami je mogoče razdeliti na ukrepe, ki so pomembni za preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in obnovo (Regionalni urad SZO za Evropo, 2017). Dolgoročno preprečevanje med drugim vključuje opredelitev poplavno ogroženih območij, na poplave občutljivo urbanistično načrtovanje s poudarkom na ozelenitvi mest in prepustnosti površin. Drugi ukrepi za preprečevanje poplav vključujejo selitev človeških dejavnosti s poplavnih ravnic; nadgradnja kanalizacijskih sistemov; ter uporaba protipoplavne infrastrukture, kot so nasipi ali jezovi (EEA, 2020). Primeri ukrepov za pripravljenost in odzivanje so odporni sistemi oskrbe z vodo in sanitarni sistemi; protipoplavne stavbe; razpoložljivost evakuacijskih centrov; imeti vzpostavljen načrt pripravljenosti na poplave. To vključuje načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za zdravstvene ustanove, ki jim omogočajo nadaljnje delovanje v zvezi z organizacijo dela, oskrbo pacientov, upravljanjem oskrbe, vodo in sanitarno oskrbo (Regionalni urad SZO za Evropo, 2017).

Na evropski ravni lahko učinkovita uporaba sistemov zgodnjega opozarjanja, kot je evropski sistem za ozaveščanje o poplavah (EFAS), ki je sestavni del storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS), zmanjša vpliv poplav. Program rescEU zagotavlja skupno podporo državam v primeru nesreč (kot so kritične poplave) z zaščito državljanov in obvladovanjem tveganj.

Ukrepi za okrevanje vključujejo naknadno oskrbo na področju duševnega zdravja, določbe za ranljive osebe, izogibanje električnim nevarnostim med okrevanjem in čiščenjem ter epidemiološki/higienski/sanitarni nadzor.