Bolezni, ki se prenašajo s hrano

Opazovani učinki

Invazivne in tujerodne vrste ter prenašalci bolezni

Tujerodne vrste so živali, rastline ali mikroorganizmi, ki so bili vneseni kot posledica človekove dejavnosti (tj. globalizacija trgovine, rast turizma) na območje, ki ga sam ne bi mogel doseči. Če postanejo invazivni, lahko povzročijo resne težave na novih ozemljih, kot so škodljivci v kmetijstvu ali kot prenašalci bolezni v živinoreji. Podnebne spremembe lahko vplivajo na verjetnost, da se tujerodne vrste naselijo na novih lokacijah, in sicer z ustvarjanjem ugodnejših pogojev za habitate, kar vodi k večjemu širjenju in večjemu tveganju infestacije (EFSA, 2020c). V Evropi na primer jabolčni polži ogrožajo južnoevropska mokrišča, saj ekstremni vremenski pojavi in poplave (na katere vplivajo podnebne spremembe) povečujejo naravno širjenje tega škodljivega organizma prek rek in kanalov (EFSA, 2014).

Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na naselitev in obstojnost vektorskih vrst (npr. muh, komarjev, klopov). Vektorska vrsta je žival, ki lahko prenaša povzročitelja okužbe z okužene živali na človeka ali drugo žival. Informacije o evropski razširjenosti več vrst komarjev, klopov, peščenih mušic in grizejočih se trzač, ki so lahko vektorji patogenov, ki vplivajo na zdravje ljudi ali živali, so na voljo v podatkovni zbirki VectorNet.

Zoonotske bolezni

Prenos okužb ali bolezni med živalmi in ljudmi („zoonotske bolezni“) je glavni vir tveganja za varnost hrane. Okoljski dejavniki, kot so temperatura, padavine in vlažnost, vplivajo na porazdelitev in preživetje bakterij, kot sta salmonela in kampilobakter. Prisotnost Norovirusa na primer v ostrigah je povezana tudi z odvajanjem odplak zaradi močnega deževja in poplav (EFSA, 2020c). Med vprašanji v zvezi z varnostjo hrane z največjo verjetnostjo pojava v Evropi, ki jih je opredelila EFSA (2020c), so najverjetnejši vibrio in cigvatoksini, oba pa sta povezana z uživanjem morske hrane.

V okviru prizadevanj za boj proti vplivom podnebnih sprememb na zdravje se v skupnih letnih poročilih EFSA in ECDC o zoonozah „eno zdravje“ skupaj spremljajo podatki o živalih, hrani in ljudeh, kar omogoča, da se podnebni signali pojavijo na površini (EFSA in ECDC, 2024).

Vibrio bakterije v morskih sadežih

Vibriji so vodne bakterije, ki večinoma živijo v obalnih in brakičnih vodah, saj uspevajo v zmernih in toplih vodah z zmerno slanostjo. Lahko povzročijo gastroenteritis ali hude okužbe pri ljudeh, ki so uživali surovo ali premalo kuhano morsko hrano / lupinarje, kot so ostrige. Stik z vodo, ki vsebuje zdravilo Vibrios, lahko povzroči tudi okužbe ran in ušes.

Zaradi porasta ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, se je v Evropi v zadnjih 20 letih povečalo število okužb z virusom Vibrio. Toplejše obalne vode so privedle do širitve območij, kjer se lahko bakterije Vibrio razmnožujejo, kar ima za posledico večje tveganje za okužbe zaradi uživanja kontaminiranih morskih sadežev. Regije, ki so še posebej ogrožene, vključujejo regije z brakičnimi ali nizkoslanimi vodami (npr. Baltsko morje, somornice Baltskega in Severnega morja ter Črno morje) ter obalna območja z velikimi rečnimi pritoki. EFSA je pred kratkim (2024) zagotovila celovit pregled javnozdravstvenih vidikov Vibrio spp., povezanih z uživanjem morske hrane v EU.

Politični odzivi

Projekt CLEFSA agencije EFSA: Podnebne spremembe in nastajajoča tveganja

Agencija EFSA je med letoma 2018 in 2020 izvajala projekt CLEFSA z naslovom Climate change as a driver of emerging risks for food and feed safety, plant and animal health, and nutrition quality (Podnebne spremembe kot gonilo nastajajočih tveganj za varnost hrane in krme, zdravje rastlin in živali ter hranilno vrednost). Ta pobuda je temeljila na predhodnem delu agencije EFSA na področju ocen tveganja, povezanega s podnebjem, in izkoristila njeno tesno sodelovanje z nacionalnimi organi, mednarodnimi organizacijami, znanstveno skupnostjo in drugimi deležniki, ki se ukvarjajo z nastajajočimi tveganji in njihovimi dejavniki.

Cilj CLEFSA je bil razviti metode in orodja za opredelitev in opredelitev nastajajočih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami. Projekt je bil osredotočen na:

• opredelitev dolgoročnih tveganj z uporabo scenarijev podnebnih sprememb;
• Horizon skeniranje in crowdsourcing za zbiranje zgodnjih opozorilnih signalov iz različnih
• razširitev mreže strokovnjakov na strokovnjake iz agencij EU in ZN;
• Oblikovanje orodij na podlagi analize odločanja z več merili (MCDA) za oceno tveganj na področju varnosti hrane in krme, zdravja rastlin in živali ter hranilne vrednosti.

Mreža CLEFSA je združila strokovnjake iz mednarodnih organov, organov EU in ZN ter koordinatorje glavnih projektov na področju podnebnih sprememb, ki jih financira EU. Ta strokovna skupina je imela osrednjo vlogo pri opredelitvi nastajajočih vprašanj in oblikovanju orodja MCDA. Agencija EFSA je prilagodila tudi svoja obstoječa merila za opredelitev nastajajočih tveganj, da bi obravnavala posebne izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Projekt CLEFSA je opredelil, opredelil in statistično analiziral več kot 100 novih vprašanj / tveganj za varnost hrane in krme, zdravje rastlin, živali in hranilne vrednosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Zaradi podnebnih sprememb se bodo verjetno povečali resnost, trajanje in/ali pogostost morebitnih učinkov novih ali ponovno pojavljajočih se nevarnosti ter verjetnost njihovega pojava. Morski biotoksini so bili opredeljeni med tistimi z večjo verjetnostjo pojava.

Rezultati projekta CLEFSA so bili leta 2020 objavljeni v celovitem poročilu (EFSA, 2020).