Odtaljevanje permafrosta

Zdravstvena vprašanja

Permafrost je celoletna zamrznjena plast tal in kamnin, ki pokriva četrtino zemeljske severne poloble. Prekrita je z „aktivno plastjo“ tal, ki se sezonsko odtaja in zamrzne, lahko podpira rast rastlin, hkrati pa služi kot osamitev, ki ohranja temperaturo permafrosta pod 0 °C. V Evropi se permafrost nahaja v polarnih regijah visoke arktike Svalbarda in v severnih delih nordijskih držav ter v visokogorskih gorah nordijskih in alpskih držav. Zaradi globalnega segrevanja se permafrost odtaja, kar lahko negativno vpliva na zdravje ljudi na več načinov, vključno s kakovostjo vode, fizičnimi nevarnostmi, škodo na infrastrukturi, izpustom nevarnih odpadkov, kmetijstvom, prehransko varnostjo in varnostjo hrane ter izpostavljenostjo patogenom.

Kakovost vode

Taljenje permafrosta sprošča podzemno vodo iz zamrznjenih tal, spreminja hidrološke poti, ustvarja več odtekanja in vpliva na procese obnavljanja podzemne vode. Pri odtajanju permafrosta se v vodne poti sproščajo tudi naravno shranjeni elementi v sledovih (vključno z živim srebrom) in glavni ioni (Colombo et al., 2018; Lamontagne-Hallé idr., 2018). To poslabšuje kakovost pitne vode, ki lahko, če se uživa v velikih količinah, povzroči razvojne, imunske in reproduktivne motnje, nevrotoksičnost, raka in druge vplive na zdravje (SZO, 2022).

Fizične nevarnosti, poškodbe infrastrukture in izpust nevarnih odpadkov

Propadanje in odtajanje permafrosta lahko povzročita premikanje zamrznjenih odpadkov in zemeljskih plazov, kar neposredno ogroža ljudi. Prav tako zmanjšuje stabilnost infrastrukture (vključno s stavbami, cestami in železniškimi progami), kar lahko zmanjša dostop do osnovnih storitev za že tako oddaljene skupnosti. To lahko močno vpliva na preživetje lokalnih skupnosti, kar ima lahko posledice za duševno (Bell idr., 2010) in telesno zdravje, vključno s poškodbami in smrtnimi žrtvami (IPCC, 2022). Odtaljevanje permafrosta lahko tudi destabilizira industrijska območja (vključno z infrastrukturo za skladiščenje in odstranjevanje odpadkov) ter povzroči škodo na odlagališčih, vrtalnih mestih, rezervoarjih za skladiščenje in cevovodih, s čimer ogroža zdravje ljudi. Poleg tega se lahko izpustijo tudi nevarne snovi, vključno s kemičnimi in radioaktivnimi odpadki, ki so bile predhodno shranjene v permafrostu (Langer idr., 2023). Stik s temi nevarnimi materiali lahko povzroči številna zdravstvena tveganja, vključno s sevalno boleznijo, rakom in fiziološkimi okvarami (Miner idr., 2021).

Kmetijstvo, zanesljiva preskrba s hrano in varnost hrane

Spremembe permafrosta vplivajo na kmetijstvo in živinorejo severnih jelenov, kar neposredno vpliva na preživetje lokalnih skupnosti, odvisnih od teh praks, kar povzroča visoke ravni stresa in slabo duševno zdravje ter slabo telesno zdravje zaradi zmanjšane razpoložljivosti vode in hrane (Jungsberg idr., 2022). Odtaljevanje permafrosta lahko povzroči tudi kontaminacijo hrane in s tem povezane bolezni, ki se prenašajo s hrano, v lokalnih skupnostih zaradi manjše učinkovitosti permafrosta pri naravnem hlajenju hrane (Parkinson in Evengård, 2009).

Živo srebro, ki se sprošča z odtaljevanjem permafrosta, lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje v prehranski verigi, saj se zelo močan nevrotoksin metil živo srebro kopiči v ribah in artičnih sesalcih, kot so tjulnji (SZO, 2017). Ljudje, ki živijo na Arktiki, so še posebej izpostavljeni tveganju zastrupitve z živim srebrom ter povezanim razvojnim in nevrološkim boleznim (kot je bolezen Minamata), saj ribe in artični sesalci predstavljajo velik delež prehrane (Nedkvitne et al., 2021).

Povečana izpostavljenost patogenom

Odtaljevanje permafrosta lahko povzroči tudi večjo izpostavljenost patogenom, in sicer neposredno s sproščanjem patogenov, ki so bili prej zamrznjeni v permafrostu (Miner idr., 2021), in posredno z izboljšanimi pogoji za prenos bolezni (npr. mokra tla ali tla, podobna barju, spodbujajo pogoje razmnoževanja komarjev in širjenje bolezni, ki se prenašajo s prenašalci; voda, bogata s hranili, zaradi taljenja permafrosta povečuje virulenco patogenov v ribah in povečuje tveganje za bolezni, ki se prenašajo s hrano) (Wu idr., 2022; Wedekind idr., 2010). Posebej topla leta so bila povezana s povečanim tveganjem sproščanja predhodno zamrznjenih bakterij vraničnega prisada in izbruhov vraničnega prisada, ki resno ogrožajo zdravje ljudi in živino (tj. njihov vir dohodka) v arktičnih živinorejskih skupnostih (Stella et al., 2020).

Človeške naselbine, ki jim grozi odtaljevanje permafrosta do leta 2060

Source: Ramage et al., 2021

Na zemljevidu so prikazana trenutna naselja na permafrostu (2017), (i) ki jim grozi odtaljevanje permafrosta, kjer se bodo morali ljudje prilagoditi spremembam, povezanim z izgubo permafrosta do leta 2060 (rjave pike), in (ii) tista, ki bodo ostala naselja permafrosta leta 2060 (zelene pike). Od vseh evropskih naselij za permafrost bosta do leta 2060 le dve naselji na Norveškem in manj kot polovica sedanjih naselij na Grenlandiji še vedno na permafrostu.

_{Vir: Ramage idr., 2021}