Vročina v zahodnem Nilu

Virus zahodnega Nila (WNV) je virus, ki ga prenašajo komarji in povzroča mrzlico zahodnega Nila ter ima široko geografsko porazdelitev. Naraščajoče temperature bodo verjetno povečale prenos in podaljšale porazdelitev WNV ter trajanje sezone prenosa, s čimer se bo povečalo tveganje okužbe na obstoječih žariščnih točkah in v prej neprizadetih regijah v Evropi.

Skupno število sporočenih primerov vročine zahodnega Nila in lokalno zahtevanih primerov (zemljevid) ter skupno število sporočenih primerov in lokalno zahtevanih primerov (graf) v Evropi
_{Vir: ECDC, 2024, Atlas spremljanja nalezljivih bolezni}

_{Opombe: Zemljevid in graf prikazujeta podatke za članico EGP in sodelujoče države, razen Danske, Švice in Turčije, ker podatkov ni. Meje in imena, prikazana na tem zemljevidu, ne pomenijo, da jih je Evropska unija uradno potrdila ali sprejela. Bolezen je treba prijaviti na ravni EU, vendar se obdobje poročanja med državami razlikuje. Kadar države poročajo o ničnih primerih, je stopnja sporočenih primerov na zemljevidu prikazana kot „0“. Kadar države v določenem letu niso poročale o bolezni, stopnja ni vidna na zemljevidu in je označena kot „neprijavljena“ (nazadnje posodobljena julija 2024).}

Vir & ojačevalec; prenos

VNV se pojavlja v izredno velikem številu različnih vrst (ptic), kar pojasnjuje njeno široko geografsko porazdelitev (Blitvich, 2008). Medtem ko ptice delujejo kot primarni gostitelj virusa, lahko ljudje in drugi sesalci zbolijo, ko jih ugrizne komarji, okuženi z WNV. Vendar sesalci sami ne morejo okužiti komarjev (Chancey et al., 2015). Stalne okužbe med komarji in pticami v sezonah, ko so komarji aktivni, povzročajo vzdrževanje visokih virusnih količin, kar vodi v stalno visoko tveganje za okužbo ljudi. V vsej zimski sezoni v Evropi lahko WNV vztraja pri komarjih (Rudolf et al., 2017).

VNV večinoma prenašajo komarji Culex, v manjši meri pa komarji Aedes. Culex komarji so zelo razširjeni po vsej Evropi (ECDC, 2022a, b). Kljub temu obstaja večja verjetnost prenosa WNV na jugu v primerjavi s severno Evropo, saj višje temperature pospešujejo prenosni potencial komarjev Culex (Colpitts et al., 2012; Vogels et al., 2017). Komarji lahko WNV prenašajo tudi na svoja jajca in ličinke, s čimer ohranjajo kroženje virusa (Colpitts et al., 2012).

Poleg okužbe z vektorjem komarjev se lahko WNV prenaša tudi s transfuzijo krvi, presaditvijo organov ali prenosom z matere na nerojenega otroka (Hayes et al., 2005).

Učinki na zdravje

Samo 20% ljudi, okuženih z WNV, kaže simptome. Približno petina teh bolnikov razvije vročino, ki jo pogosto spremljajo drugi simptomi, kot so glavoboli, bolečine, bruhanje, driska ali izpuščaji. Večina ljudi, ki razvijejo vročino, se popolnoma opomore, vendar lahko dlje časa doživijo šibkost in utrujenost.

Manjšina okuženih ljudi razvije hudo bolezen, tj. nevroinvazivno bolezen zahodnega Nila (WNND). V primeru darovanja organov pa je tveganje za razvoj WNND razmeroma visoko: 40 % ljudi, ki prejemajo organ, okužen z WNV, dobi WNND (Anesi et al., 2019). WNND lahko vključuje meningitis (vnetje membran, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo), encefalitis (vnetje možganov) ali v redkih primerih otroško paralizo, ki lahko povzroči delno paralizo in poškodbe srčnih ali pljučnih mišic. Simptomi vključujejo visoko vročino, glavobole, togost vratu, tresenje, krče, izgubo vida, odrevenelost ali celo paralizo in komo. Bolniki s hudimi simptomi se morda ne bodo popolnoma opomogli in včasih ima WNND smrtni izid.

Obolevnost in umrljivost v Evropi

V državah članicah EGP in sodelujočih državah (razen Danske, Švice in Turčije zaradi pomanjkanja podatkov) v obdobju 2008–2022:

• 6.537 zadev
• Stopnja sporočenih primerov v EU/EGP je leta 2019 znašala 0,1 primera na 100 000 prebivalcev v primerjavi z 0,3 primera leta 2018.
• Število smrtnih primerov med okužbami z znanim izidom je v obdobju 2016–2019 v povprečju znašalo 12 %.
• Med letoma 2016 in 2019 je bilo hospitaliziranih več kot 90 % primerov s prijavljenim statusom hospitalizacije.
• Vse večje število okužb, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile pridobljene lokalno, pri čemer je bilo med letoma 2016 in 2022 več kot 90 % primerov okužb pridobljenih lokalno.
• Med letoma 2010 in 2019 ni bilo mogoče opaziti jasnega trenda števila prijavljenih lokalno pridobljenih okužb. Vrhovi pa so bili doseženi v letih 2010, 2012, 2013, 2016, 2018 in 2022.

(ECDC, 2014–2022)

Porazdelitev po prebivalstvu

• Stopnje okužb se povečujejo s starostjo in so najvišje v starostni skupini z najvišjo stopnjo bolezni v Evropi: Starejši od 65 let
• Stopnje okužb so višje pri moških kot pri ženskah (ECDC, 2014–2021)
• Skupine, pri katerih obstaja tveganje za potek hude bolezni: Starejši ljudje in osebe z nizko imuniteto
• Skupine z večjim tveganjem za okužbo: delavci migranti in potniki

Podnebna občutljivost

Primernost za podnebne spremembe

WNV lahko okužijo komarje Culex pri temperaturah do 18 °C. Vendar višje temperature vodijo do krajših inkubacijskih obdobij (tj. obdobje razvoja virusa v komarjih), hitrejše mutacije in evolucije virusa ter povečanega virusnega bremena (Leggewie et al., 2016). Vrste komarjev Culex uspevajo med približno 11 in 35 °C, s hitrejšimi stopnjami razvoja in daljšimi sezonami pri višjih temperaturah (Mordecai et al., 2019; Rueda idr., 1990). Dovolj visoke temperature v mesecu lahko pomembno vplivajo na dinamiko prenosa WNV v celotni sezoni (Angelou et al., 2021). Poleg temperature zraka so komarji Culex občutljivi tudi na druge podnebne dejavnike, kot so temperatura tal, relativna vlažnost, vsebnost vode v tleh in hitrost vetra, ki so pomembni dejavniki, ki spodbujajo epidemiologijo WNV (Stilianakis et al., 2016). Več padavin, visoka vlažnost in veter zmanjšujejo številčnost komarjev in s tem tveganje WNV (Ferraccioli idr., 2023). Za razmnoževanje so potrebne naravne ali umetne posode, napolnjene z vodo.

Sezonskost

V Evropi se večina primerov pojavlja med julijem in oktobrom, vrhunec okužb pa je bil predvsem avgusta (ECDC, 2014–2021). Sezonskost okužb sovpada s toplejšim obdobjem, ko so vektorji komarjev najbolj aktivni, stopnje ugriza ptic so visoke, dovolj visoka temperatura okolice pa omogoča razmnoževanje virusa v vektorjih po vsej Evropi (ECDC, 2014–2021; Kioutsioukis idr., 2019).

Vpliv podnebnih sprememb

Podnebni dejavniki so glavni dejavniki dinamike populacije komarjev, ki prenašajo WNV, pri čemer so temperatura in dolga obdobja zmernega do toplega podnebja najmočnejši dejavniki za povečanje populacij komarjev (Ferraccioli idr., 2023). Toplejše podnebje v Evropi bo na splošno privedlo do krajše inkubacijske dobe WNV in pospešilo stopnjo razvoja virusa, s čimer se bo povečalo virusno breme med gostiteljskimi populacijami. Poleg tega se pri višjih temperaturah komarji Culex razvijajo hitreje, podaljšajo svojo reproduktivno sezono in se pogosteje hranijo. Zato bodo naraščajoče temperature verjetno privedle do hitrejšega prenosa in širše porazdelitve WNV, daljših sezon prenosa in večjega tveganja za lokalno pridobivanje okužb z WNV pri ljudeh na obstoječih območjih prenosa in v evropskih regijah, ki prej niso bile prizadete (Leggewie idr., 2016).

Preprečevanje & Zdravljenje

Preprečevanje

• Osebna zaščita: oblačila z dolgimi rokavi, sredstva proti komarjem, mreže ali zasloni, klimatske naprave in omejevanje dejavnosti na prostem ponoči
• Nadzor nad komarji: ravnanje z okoljem, npr. zmanjšanje možnosti razmnoževanja v odprtih naravnih in umetnih vodah, ter biološki ali kemični ukrepi, npr. insekticidi in kemikalije za čiščenje vode (glej npr. dejavnosti akcijske skupine za nadzor nad komarji v Nemčiji);
• Aktivno spremljanje in nadzor komarjev, primerov bolezni in okolja za preprečevanje prenosa (glej npr. študije primerov pobude „Mückenatlas“,projekta EYWA ali spremljanja WNV v Grčiji)
• Ozaveščanje o simptomih bolezni, prenosu bolezni in tveganjih za ugriz komarjev
• Pregled krvodajalcev in darovalcev organov
• Trenutno ni odobrenih cepiv proti WNV za uporabo pri ljudeh (DeBiasi in Tyler, 2006).

Zdravljenje

• Ni specifičnega in učinkovitega protivirusnega zdravljenja
• Zdravljenje simptomov z obvladovanjem bolečine ali rehidracijsko terapijo
• Skrbno spremljanje bolnikov z encefalitisom ali vnetjem možganov. Ventilatorska podpora ali srčne masaže za preprečevanje respiratornega ali srčnega popuščanja (Chancey et al., 2015; DeBiasi in Tyler, 2006).

Sklici

• Anesi, J. A. in drugi, 2019, Arenaviruses and West Nile Virus in solid organ transplant recipients: Smernice iz prakse Ameriškega združenja za presaditev nalezljivih bolezni, klinična presaditev 33(9), e13576. https://doi.org/10.1111/ctr.13576
• Angelou, A., et al., 2021, A climate-dependent spatial epidemiological model for the transmission risk of West Nile virus at local scale (Podnebno odvisen prostorski epidemiološki model za tveganje prenosa virusa Zahodnega Nila na lokalni ravni), One Health 13, 100330. https://doi.org/10.1016/j.onehlt.2021.100330.
• Blitvich, B. J., 2008, Transmission dynamics and changing epidemiology of West Nile virus (Dinamika prenosa in spreminjajoča se epidemiologija virusa zahodnega Nila), Animal Health Research Reviews 9(1), 71–86. https://doi.org/10.1017/S1466252307001430.
• Chancey, C. in drugi, 2015, The Global Ecology and Epidemiology of West Nile Virus (Globalna ekologija in epidemiologija virusa zahodnega Nila), BioMed Research International e376230, 1–10 http://dx.doi.org/10.1155/2015/376230.
• Colpitts, T. M. in drugi, 2012, Virus Zahodnega Nila: Biologija, prenos in okužba pri ljudeh, Clinical Microbiology Reviews 25(4), 635–648. https://doi.org/10.1128/CMR.00045-12
• DeBiasi, R. L. in Tyler, K. L., 2006, West Nile virus meningoencephalitis, Nature Clinical Practice Neurology 2(5), 264–275. https://doi.org/10.1038/ncpneuro0176
• ECDC, 2014–2021, Letna epidemiološka poročila za obdobje 2012–2019 – okužba z virusom zahodnega Nila. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/west-nile-fever/surveillance-and-disease-data/annual-epidemiological-report. Nazadnje obiskano aprila 2023
• ECDC, 2022a, Culex modestus – trenutna znana porazdelitev: marec 2022, spletni zemljevidi komarjev, ECDC, Stockholm. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/culex-modestus-current-known-distribution-march-2022. Zadnji dostop decembra 2022
• ECDC, 2022b, skupina Culex pipiens – trenutna znana porazdelitev: marec 2022, spletni zemljevidi komarjev, ECDC, Stockholm. Na voljo na https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/culex-piens-group-current-known-distribution-march-2022. Nazadnje obiskano decembra 2022.
• ECDC, 2023, Surveillance Atlas of Infectious Diseases (Atlas spremljanja nalezljivih bolezni). Na voljo na https://atlas.ecdc.europa.eu/public/index.aspx. Nazadnje obiskano aprila 2023.
• Ferraccioli, F., et al., 2023, Effects of climate and environmental factors on komsquito population inferred from West Nile virus surveillance in Greece (Učinki podnebnih in okoljskih dejavnikov na populacijo komarjev na podlagi spremljanja virusa Zahodnega Nila v Grčiji). Znanstvena poročila 13, 18803. https://doi.org/10.1038/s41598-023-45666-3.
• Hayes, E. B. in drugi, 2005, Epidemiology and Transmission Dynamics of West Nile Virus Disease, Emerging Infectious Diseases 11(8), 1167–1173. https://doi.org/10.3201/eid1108.050289a.
• Kioutsioukis, I., in Stilianakis, N.I., 2019, Assessment of West nile virus transmission risk from a weather-dependent epidemiological model and a global sensitivity analysis framework (Ocena tveganja prenosa virusa zahodnega nila na podlagi epidemiološkega modela, odvisnega od vremena, in globalnega okvira za analizo občutljivosti), Acta Tropica 193, 129–141, https://doi.org/10.1016/j.actatropica.2019.03.003.
• Leggewie, M. in drugi, 2016, Populacije Culex pipiens in Culex torrentium iz Srednje Evrope so dovzetne za okužbo z virusom Zahodnega Nila, One Health 2, 88–94. https://doi.org/10.1016/j.onehlt.2016.04.001.
• Mordecai, E. A. in drugi, 2019, Thermal biology of komsquito-borne disease, Ecology Letters 22(10), 1690–1708. https://doi.org/10.1111/ele.13335.
• Rudolf, I., et al., 2017, West Nile virus in overwintering komsquitoes, Srednja Evropa, Parasites & Vectors 10(452), 1-4. https://doi.org/10.1186/s13071-017-2399-7
• Rueda, L. M. et al., 1990, Temperaturno odvisne stopnje razvoja in preživetja Culex quinquefasciatus in Aedes aegypti (Diptera: Culicidae), Journal of Medical Entomology 27(5), 892–898. https://doi.org/10.1093/jmedent/27.5.892.
• Stilianakis, N. I., et al., 2016, Identification of Climatic Factors Affacting the Epidemiology of Human West Nile Virus Infections in Northern Greece (Opredelitev podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na epidemiologijo okužb z virusom humanega Zahodnega Nila v severni Grčiji). PLoS ONE 11(9), e0161510. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0161510
• Vogels, C. B., et al., 2017, Vector competence of European komsquitoes for West Nile virus, Emerging Microbes & Infections 6(e96), 1-13. https://doi.org/10.1038/emi.2017.82.