European Union flag

Podnebne spremembe spreminjajo porazdelitev in dejavnost prenašalcev bolezni, kot so komarji, klopi in peščene muhe v Evropi. Toplejše temperature so omogočile izbruhe denge, čikungunje, mrzlice Zahodnega Nila in bolezni, ki se prenašajo s klopi, v novih regijah. Pričakovati je, da bo prihodnje segrevanje povečalo tveganja za vektorske bolezni proti severu, zlasti v scenarijih z visokimi emisijami.

Učinki na zdravje

Podnebne razmere (temperatura, vlažnost in ravni padavin) omejujejo geografsko in sezonsko porazdelitev nalezljivih bolezni, vreme pa vpliva na čas in intenzivnost izbruhov bolezni. Vektorji, ki prenašajo bolezni in so še posebej pomembni za Evropo, so komarji Aedes albopictus (vektor za chikungunya, dengue in dirofilariasis), komarji Aedes aegypti (vektor za chikungunya, dengue, rumeno mrzlico in zika), komarji Culex (vektor za mrzlico zahodnega Nila), peščene muhe Phlebotomus (vektor za leishmaniasis) in klopi Ixodes ricinus (vektor za lyme borreliosis in klopničasti encefalitis). Poleg podnebnih dejavnikov na regionalna tveganja za bolezni vplivajo tudi dejavniki, kot so raba zemljišč, nadzor nad vektorji, vedenje ljudi, svetovna trgovina in potovanja ter zmogljivosti javnega zdravja.

Opazovani učinki

Toplejše temperature so omogočile, da so se številni prenašalci bolezni razširili proti severu in na višje nadmorske višine v Evropi. V južni in jugovzhodni Evropi je v zadnjih letih (večinoma od leta 2010) prišlo do lokalno prenosljivih izbruhov denge, čikungunje, mrzlice Zahodnega Nila in celo malarije. K tem izbruhom je prispevala boljša podnebna primernost za prenašalce bolezni.

Denga večinoma vodi do vročinske bolezni, vendar hude oblike vključujejo hemoragično mrzlico in smrt. Lokalno preneseni primeri denge v celinski Evropi, kjer je prisoten A. albopictus, se še naprej pojavljajo pogosteje. Do leta 2010 v Evropi ni bilo avtohtonega prenosa denga od izbruha leta 1927/28 v Grčiji pred 82 leti. Prva poročila o lokalnih primerih okužbe z dengo so se v zadnjem času pojavila na Hrvaškem in v Franciji leta 2010. Od takrat je prišlo do občasnih izbruhov v letih 2013, 2014, 2015, 2018, 2019 in 2020 v Franciji, Španiji in Italiji. Ena od hipotez, zakaj se zdi, da se pogostost teh izbruhov povečuje, je, da so podnebne spremembe v južni Evropi izboljšale podnebno primernost A. albopictus. Čeprav je povprečna primernost za dengo v Evropi ostala nizka, je bilo leto 2018 najprimernejše leto, ki je bilo doslej zabeleženo za obe vektorski vrsti v tej regiji, s spremembo glede na izhodišče iz petdesetih let prejšnjega stoletja, in sicer 25 % za A. aegypti in 60 % za A. albopictus. Naraščajoče trende je mogoče opaziti v vseh državah EU.

Climate Suitability for the transmission of Dengue – Change in the vectorial capacity for the transmission of dengue from a 1950-1959 baseline, by vector (Podnebna ustreznost za prenos denge – sprememba v vektorski zmogljivosti za prenos denge od temeljne črte 1950–1959 glede na vektor).
Vir: Watts, N., idr.,
2021 Opomba: Podatki se nanašajo na evropsko regijo SZO.

Klopni encefalitis (TBE) in Lymska borelioza (Lymska bolezen) sta dve najpomembnejši bolezni, ki se prenašata s klopi v Evropi, obe pa se prenašata predvsem z Ixodes ricinus. Več evropskih držav je poročalo, da se je Ixodes ricinus preselil na sever in višje nadmorske višine. Poročali so o približno 65 000 primerih okužbe z zdravilom Lyme na leto v EU. Povprečno letno poročanje o primerih TBE se je na evropskih endemičnih območjih v zadnjih 30 letih povečalo za približno 400 %, čeprav je to skoraj zagotovo rezultat zanesljivejših metod odkrivanja in diagnosticiranja. Visoka pojavnost obeh bolezni je povezana z blagimi zimami in toplimi, vlažnimi poletji.

Predvideni učinki

Zaradi segrevanja podnebja naj bi se razširilo območje, primerno za prenos bolezni, ki se prenašajo z vektorji, v Evropi, predvsem proti severu. Podrobne analize okužb z virusom zahodnega Nila, denga in čikungunja kažejo, da bi se širjenje pojavilo predvsem na obrobju sedanjih regij prenosa. V scenariju z visokimiemisijami v 21. stoletju pa obstaja nevarnost, da bo velik del južne Evrope napadel Aedes aegypti, ki prenaša dengo.

Politični odzivi

Izboljšave javnih zdravstvenih storitev lahko kratko- do srednjeročno preprečijo širjenje prenašalcev bolezni, kot so prenašalci komarjev Aedes, vendar bodo zaradi podnebnih sprememb ta prizadevanja vse težja in dražja. Prisotnost učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva in spremembe rabe zemljišč bi morale zadostovati za preprečitev ponovne vzpostavitve malarije v Evropi kljub vse večji podnebni ustreznosti.

Povezani viri

Sklici

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.