Prilagajanje v regiji Baltskega morja

Impacts & Vulnerabilities

Regija Baltskega morja s svojim ogromnim geografskim obsegom zajema dve podnebni coni: na severu in severovzhodu prevladuje vlažno, subpolarno podnebje, na jugu in jugozahodu pa oceansko, zmerno podnebje. Globalni podnebni modeli napovedujejo, da bo segrevanje regije Baltskega morja večje od povprečnega globalnega segrevanja. Podnebna raznolikost se bo najverjetneje povečala. Visoka ranljivost regije za podnebne spremembe je predstavljena v nadaljevanju za štiri sektorje: turizem, biotska raznovrstnost, proizvodnja hrane in infrastruktura.

Opažanja in projekcije

V tem oddelku so na kratko predstavljena opažanja in scenariji podnebnih sprememb v regiji Baltskega morja (glej tudi povezane informacije o opažanjih in scenarijih po vsej Evropi).

Spremembe temperature in slanosti:

Študije napovedujejo zvišanje temperature za vse letne čase za vse dele regije Baltskega morja, vendar z razlikami med letnimi časi in regijami. Pričakuje se, da bo povečanje pozimi večje (do 4-6 °C v 21.^stoletju v severnih delih) kot poleti. V nekaterih delih severnega Baltskega morja je lahko celo višja od 6 °C. Pričakuje se, da se bo povprečna letna temperatura celotnega bazena Baltskega morja v tem stoletju povečala za 3–5 °C. Ena od hudih posledic dviga temperature je njen vpliv na slanost Baltskega morja. Zato se pričakuje, da se bodo odtoki rek povečali, kar bi lahko v prihodnosti povzročilo zmanjšanje slanosti površja in dna.

Spremembe v padavinah:

Povečale naj bi se tudi skupne padavine v bazenu Baltskega morja. Padavine se bodo najbolj povečale v severnih delih regije in se bodo pojavljale predvsem pozimi. V 20.^stoletju je bilo v nekaterih regijah opaziti skupno povečanje za 10-50 mm na leto, medtem ko so druge regije postale nekoliko bolj suhe. Ta trend naj bi se še nadaljeval z neenakomerno sezonsko in prostorsko porazdelitvijo. Medtem ko bi se lahko zimske padavine v severnih delih bazena Baltskega morja do konca 21.^stoletja povečale za približno 25–75 %, se bodo poletne padavine gibale med –5 % in 35 %. V južnih delih se pričakuje, da se bodo padavine povečale z 20 % na 70 % v zimskem času in zmanjšale do 45 % poleti. Poplave so bolj verjetne, zlasti v južnih delih Baltskega morja v zimskem času.

Spremembe razmer v morskem ledu:

Vsi uporabljeni modeli in scenariji kažejo drastično zmanjšanje ledenega pokrova na Baltskem morju v naslednjem stoletju, kar predstavlja krajše ledene sezone z zmanjšanim obsegom ledu. V zadnjem stoletju se je dolžina ledene sezone že zmanjšala za 14-44 dni. Pričakuje se, da se bo v 21.^{stoletju v osrednjih} delih Baltskega morja še zmanjšala za do dva do tri mesece.

Dvig morske gladine:

Glede na dvig globalne morske gladine in širjenje morske vode zaradi višjih temperatur naraščata verjetnost in možno trajanje plimovanja viharjev.

Sektorski učinki in ranljivosti

Te spreminjajoče se podnebne razmere bodo vplivale na številne sektorje. Za štiri ključna področja, tj. biotsko raznovrstnost, turizem, proizvodnjo hrane in infrastrukturo, so vplivi podnebnih sprememb poudarjeni v nadaljevanju (več informacij in politik o posameznih sektorjih je na voljo v sektorskih politikah EU).

Biotska raznovrstnost:

Naraščajoče temperature, večji dotok sladke vode v Baltsko morje zaradi vse večjih padavin in manjša slanost bodo neposredno vplivali na prehranske cikle v Baltskem morju. Vrste, ki ljubijo sol, so lahko izgnane iz svojega habitata, ker mnoge od njih, kot sta sled in papalina, prvotno niso prilagojene somornici v okolju Baltskega morja in živijo na robu njihovega fiziološkega tolerančnega razpona v smislu slanosti. Hkrati lahko eksotične vrste iz južnih morskih območij, prilagojene topli vodi, dosežejo Baltsko morje in se dolgoročno ustalijo. Na splošno lahko spreminjajoča se sestava in porazdelitev vrst v Baltskem morju ogrozita ribiško industrijo in biotsko raznovrstnost.

V primeru visokih voda se lahko hranila prenašajo z vode z ornih kmetijskih zemljišč ali barij v Baltsko morje, kar krepi njegovo prekomerno gnojenje. Poleg tega se bo z naraščanjem temperature zmanjšala tudi sposobnost oceana, da zadrži kisik. Presežek vnosa hranilnih snovi, ki iz tega izhaja, bo poslabšal kakovost vode in povzročil motnje v morskem ekosistemu. V teh razmerah je bolj verjetno, da bodo morske alge preživele, medtem ko bodo izrinile druge vrste, ki so opazne pri velikem povečanju cvetenja alg v Baltskem morju. Zlasti na območjih z zmanjšano obnovo vode lahko to na primer povzroči bentoške puščave.

Poleg tega se lahko zaradi podnebnih sprememb zmanjša potopljena vegetacija, poveča proizvodnja pelagičnega planktona ter spremenijo parametri rasti in razmnoževanja favne in flore. Več informacij o vplivih na biotsko raznovrstnost in habitate je na voljo v Baltadaptovem poročilu št. 3 in sektorskih politikah EU: Biotska raznovrstnost.

Turizem:

Spremembe temperature, kakovosti vode, padavin in ekstremnih vremenskih pojavov ter dvig morske gladine povzročajo več tveganj za turistično ponudbo in infrastrukturo. Povečana potreba po hlajenju, pomanjkanje vode, poplavna škoda na infrastrukturi in prekinjeno poslovanje povzročajo dodatne stroške za turistično industrijo. Obalna erozija in erozija obal ter izguba avtohtonih obalnih vrst in habitatov lahko zmanjšata privlačnost nekaterih turističnih regij in znamenitosti. Cvetenje cianobakterij (cvetenje modrozelenih alg), ki ga povzročajo višje temperature in prekomerno gnojenje v Baltskem morju, lahko vpliva na obalni turizem.

Hkrati bi lahko imel turistični sektor v regiji Baltskega morja koristi od daljših letnih časov in manj padavin poleti. Za več informacij o vplivih podnebnih sprememb na turizem glej na primer rezultate projekta BaltCICA in Baltadapt Report št. 6.

Proizvodnja hrane:

Podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo v smislu ekstremnejših vremenskih pojavov, toplejše povprečne temperature, povečanega izluževanja hranil in povečanih padavin. Kar zadeva kmetijski sektor v regiji Baltskega morja, podnebne spremembe določajo tveganja za odvzem posevkov in živine, pojav bolezni in škodljivcev ter zmanjšanje pridelka (npr. v Litvi in na Poljskem). Poplave bi lahko škodovale stavbam in infrastrukturi ter kakovosti podtalnice, če bi dosegle notranjost, kar bo imelo tudi resne posledice za kmetijstvo.

Vendar se pričakuje, da bodo podnebne spremembe razkrile tudi nove možnosti za kmetijstvo v regiji Baltskega morja. Donos poljščin in zelenjave (npr. v Estoniji in Latviji) se lahko poveča, rastna doba se lahko podaljša, primerne sorte poljščin in površine za gojenje poljščin pa se lahko razširijo. Več informacij je na voljo v sektorskih politikah EU: Kmetijstvo.

Ribištvo je še posebej ogroženo zaradi znatnega povišanja temperature morske vode, sprememb slanosti ter sprememb koncentracije kisika in zakisljevanja oceanov. Sektor se bo najverjetneje moral spopasti s spremembami v porazdelitvi vrst in produktivnosti ribjih staležev. Več informacij o vplivih na staleže rib in ribištvo je na voljo v Baltadaptovem poročilu št. 4.

Infrastruktura:

Podnebne spremembe bodo vplivale na infrastrukturo BSR v smislu naraščajočih temperatur, zmanjševanja morskega ledu, dviga morske gladine, spreminjajočih se padavin, sprememb v vzorcih neviht, spremenljivosti vremena, ekstremnih vremenskih pojavov in vetrnih valov. Spremembe lahko povzročijo škodo na infrastrukturi, zaščiti obale in težave pri manevriranju ladij. Vendar pa imajo te predvidene spremembe tudi nove možnosti za regijo. Predvsem zaradi zmanjšanja pokrova morskega ledu bi lahko ladijski promet postal lažji, ladijske sezone pa bi se lahko podaljšale. Za več informacij o vplivih na infrastrukturo preberite Baltadaptovo poročilo št. 5 ali obiščite sektorske politike EU: Infrastruktura

Negotovost

Relativna negotovost rezultatov simulacije modela o segrevanju za BSR je zaradi razpona projekcij večja kot pri globalnem segrevanju. Projekcije segrevanja severnega dela Baltskega morja od konca 20.^stoletja do konca 21.^{stoletja se na primer gibljejo} od 1 °C poleti do več kot 6 °C pozimi; Negotovost glede sprememb padavin je še večja.

Modeli ne rešujejo majhnih sprememb in mikroklimatskih razmer, ki jih povzročata regionalna topografija in pokrovnost tal. Potrebna sta geografsko podrobnejša ocena in uporaba statističnih metod ali metod dinamičnega zmanjševanja. Poleg tega bodo pridobivanje znanja, stalni znanstveni proces in izboljšave modelov zagotovili posodobljene in nove projekcije.

Vendar se morajo nosilci odločanja pri načrtovanju prilagajanja spopasti z negotovostjo. Smernice o negotovosti jim pomagajo, da negotovost upoštevajo pri odločanju o prilagajanju in jo sporočajo.

Evropska komisija

Evropska agencija za okolje