Kmetijstvo

Kmetijstvo

Ključna sporočila

• Kmetijski sektor ni le glavno gonilo podnebnih sprememb, temveč ga te tudi močno prizadenejo. Prizadevanja politike zato niso usmerjena le v blažitev podnebnih sprememb v kmetijstvu, temveč tudi v okrepitev sektorja in zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb na najmanjšo možno mero.

• Prilagoditvena strategija EU, uredba LULUCF in skupna kmetijska politika EU so instrumenti, ki jih je mogoče uporabiti za spodbujanje prilagoditvenih rešitev in izboljšanje odpornosti kmetijskega sektorja na podnebna tveganja. Pojavile so se mreže znanja o prilagajanju in strokovnih delavcev, ki olajšujejo izmenjavo informacij in krepitev zmogljivosti, tudi iz več raziskovalnih programov, ki jih financira EU.

• Spremljanje, poročanje in ocenjevanje kmetijskih ukrepov na ravni EU bodo v veliki meri odvisni od formalnega mehanizma poročanja v okviru reformirane skupne kmetijske politike.

Učinki in ranljivosti

Kmetijski sektor je eden glavnih dejavnikov podnebnih sprememb, saj povzroča emisije metana (CH₄), dušikovega oksida (N₂O) in ogljikovega dioksida (CO₂), ki so večinoma povezane z rabo zemljišč, uporabo gnojil in živinorejo. Delež emisij toplogrednih plinov v Evropi trenutno znaša približno 10 %. Podnebne spremembe vplivajo na evropsko kmetijstvo, zato se morajo kmetijski sistemi in kmetje prilagoditi. Naraščajoče temperature in koncentracija CO2 v ozračju, spremembe vzorcev padavin in pogostejši ekstremni pojavi vplivajo na pridelek in produktivnost živine v Evropi, pa tudi na gospodarjenje z vodami ter pogoje za prevoz in shranjevanje. Produktivnost pridelka naj bi se na splošno zmanjšala v južnih regijah in povečala na severu, pogostejši ekstremni vremenski pojavi pa bodo imeli obsežne in škodljive posledice po vsej Evropi.

Politični okvir

Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejete leta 2021, je zagotoviti pametnejše, hitrejše (pospešeno uvajanje prilagoditvenih rešitev) in bolj sistemsko prilagajanje (integrirane rešitve in načrti). Spodbujanje lokalnega prilagajanja, sonaravnih rešitev, trajnostne rabe in odpornosti sladkovodnih virov je zlasti pomembno za kmetijski sektor, medtem ko je okrepitev mednarodnega ukrepanja bistvena za preprečevanje motenj pri uvozu kmetijskih proizvodov v EU.

Namen predlogov za prilagoditev uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) je povečati zajemanje ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu, kar bi pomembno vplivalo na spremembo pokrovnosti tal. Ukrepi za dosego tega cilja, kot so ohranjanje travišč, sekvestracija ogljika v kmetijske površine in obnova šotišč, bodo prispevali tudi k preprečevanju erozije tal in zmanjšanju poplavne ogroženosti.

Konkretni prilagoditveni ukrepi v kmetijskem sektorju se podpirajo predvsem v okviru skupne kmetijske politike (SKP), pri čemer so glavni cilji trajnost in podnebni ukrepi. V okviru SKP so okrepljeni obvezni ukrepi za varstvo okolja in vzpostavljenih je več možnosti financiranja za gospodarjenje z gozdovi, upravljanje območij z omejenimi možnostmi in ekosheme. Na primer, na vsaki kmetiji morajo biti vsaj 3 % ornih zemljišč namenjeni biotski raznovrstnosti in neproizvodnim elementom, z možnostjo prejemanja podpore prek ekoshem, da se doseže 7 %. Namenski prilagoditveni ukrepi doslej v SKP niso imeli pomembne vloge, vendar obvezni in prostovoljni ukrepi ekologizacije pogosto zagotavljajo kratko- do srednjeročne prilagoditvene rešitve na ravni kmetij. Plačilo za zeleno komponento v okviru prvega stebra SKP zajema diverzifikacijo kmetijskih rastlin, vzpostavitev površin z ekološkim pomenom in ohranjanje trajnega travinja. Podpora za razvoj podeželja v okviru drugega stebra SKP vključuje razvoj gozdov, kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe, ekološko kmetovanje in plačila v okviru omrežja Natura 2000. Sheme financiranja dopolnjujejo ukrepi usposabljanja in druga podpora za izboljšanje produktivnosti in odpornosti na podnebne spremembe iz sistema kmetijskega svetovanja, partnerstva za inovacije in uporabnih raziskav.

V skladu z evropskim zelenim dogovorom, strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost je v predlogih SKP za obdobje 2023–2027 večji poudarek na okoljskih in podnebnih ukrepih. Določeni so obvezni ukrepi in več možnosti financiranja za ohranjanje z ogljikom bogatih tal, kolobarjenje, upravljanje hranil in ekosheme.

Izboljšanje baze znanja

Podnebnim spremembam izpostavljeni sektorji, kot je kmetijski sektor, so glede na poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah za leto 2022 še posebej občutljivi na podnebne spremembe: Impacts, Adaptation and Vulnerability(Učinki, prilagajanje in ranljivost). Predvideno je povečano tveganje za ekstremne vremenske pojave, sušo, poplave in spremembe rastnih razmer. Učinkovite možnosti za prilagajanje vključujejo žlahtnjenje za prilagajanje podnebnim spremembam ali izbiro odpornih kmetijskih rastlin/kultivarjev, kmetijsko-gozdarske sisteme, diverzifikacijo krajine in mestno kmetijstvo.

V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so bili učinki na kmetijski sektor obravnavani v različnih poglavjih, pri čemer so bile izpostavljene s tem povezane potrebe po prilagajanju. Izboljšanje znanja na teh področjih, vključno s stroški in koristmi prilagoditvenih ukrepov, povezanih s kmetijstvom, je prednostna naloga. V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah in zemljiščih so ocenjena sedanja znanstvena spoznanja, tudi o degradaciji tal, dezertifikaciji in prehranski varnosti, možnostih za oblikovanje vprašanj in prilagajanje nanje ter posebnih izzivih in priložnostih za kmetijski sektor.

Poročilo EEA o prilagajanju podnebnim spremembam v kmetijskem sektorju v Evropi vsebuje pregled, kako politike in programi EU obravnavajo prilagajanje podnebnim spremembam, ter primere izvedljivih in uspešnih prilagoditvenih ukrepov.

Skupno raziskovalno središče (JRC) podpira Evropsko komisijo pri modeliranju gospodarskega vpliva podnebnih sprememb na kmetijski sektor ter ocenjevanju politik prilagajanja in blažitve (npr. projekti PESETA). Več raziskovalnih projektov, ki obravnavajo prilagajanje v kmetijskem sektorju, je bilo financiranih v okviru programov LIFE (npr. AgriAdapt, ADAPT2CLIMA, LiveAdapt itd.) in Obzorje 2020 (npr. MOSES, BINGO, COACCH, Flourish, FATIMA, RUN4LIFE, RESFOOD, IoF2020).

Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) zagotavlja informacije, orodja in podatke o podnebnih spremembah, vključno z več predstavitvenimi storitvami za kmetijski sektor. Ponuja brezplačen in odprt dostop do sektorskega informacijskega sistema (SIS), ki je na voljo v trgovini s podnebnimi podatki za podporo regionalnim pobudam za prilagajanje. Nadaljnje storitve za vodni sektor zagotavljajo vodne kazalnike, ki se lahko uporabijo za izbiro ustreznih pridelkov in načrtovanje namakalne infrastrukture, ter predstavitve na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega zagotavlja podatke daljinskega zaznavanja o spremembah pokrovnosti tal in pokrovnosti tal, fenologiji vegetacije in produktivnosti, ki bodo pomagali opredeliti donos pridelka. V prihodnosti bodo podatki daljinskega zaznavanja lahko podlaga za regionalne spremembe pokrovnosti tal, ki so posledica prilagoditvenih ukrepov, ter za skupne trende na ravni EU.

Pobuda za skupno načrtovanje programov za kmetijstvo, zanesljivo preskrbo s hrano in podnebne spremembe usmerja raziskave v 24 državah v reševanje medsebojno povezanih izzivov trajnostnega kmetijstva, zanesljive preskrbe s hrano in vplivov podnebnih sprememb.

Več mednarodnih mrež, organizacij in združenj izmenjuje znanje v svojih izkustvenih skupnostih. Med njimi so Evropska zveza za ohranitveno kmetijstvo, Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo (evropskaregionalna skupina)in COPA-COGECA.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje podpira večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU.

V okviru tega proračuna večletnega finančnega okvira je skupni kmetijski politiki dodeljenih 386,6 milijarde EUR. Večina odhodkov, tj. 270 milijard EUR, bo namenjena dohodkovni podpori v okviru prvega stebra, dodatnih 20 milijard EUR pa bo označenih za tržno podporo. Preostanek (približno četrtina) bo porabljen za podporo za razvoj podeželja v okviru drugega stebra.

Prek raziskovalnega programa EU Obzorje Evropa bodo na voljo dodatna sredstva za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju hrane, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva.

Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam podpira regije, mesta in lokalne organe pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb ter zagotavlja financiranje v okviru okvirnih programov EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Priložnosti za financiranje so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

V strateških načrtih SKP bo skoraj 98 milijard evrov, kar ustreza 32 % skupnega financiranja SKP (EU in sofinanciranje), namenjenih zagotavljanju koristi za podnebje, vodo, tla, zrak, biotsko raznovrstnost in dobrobit živali ter spodbujanju praks, ki presegajo obvezno pogojenost.

Poleg naložb SKP je za podporo prilagajanju na podnebne spremembe na voljo vrsta instrumentov EU:

• podprogram LIFE za podnebne ukrepe;
• program INTERREG Evropa;
• program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki je zlasti pomemben za prilagajanje v kmetijskem sektorju, je sklop 6 za hrano, biogospodarstvo, naravne vire, kmetijstvo in okolje.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

MRE prilagoditev

Razvit je bil mehanizem poročanja, povezan z nacionalnimi strateškimi načrti za SKP v kmetijskem sektorju, za poročilo o smotrnosti pa je bil sprejet ustrezen okvir kazalnikov za izmenjavo zbirnih pregledov na nacionalni ravni.