Zmanjšanje tveganja nesreč

Ključna sporočila

• Evropa (in preostali svet) se že sooča s podnebnimi spremembami. Brez poseganja v potrebo po ukrepih za blažitev podnebnih sprememb (in čimprejšnji ničelni stopnji neto emisij) je prilagajanje potrebno v vseh scenarijih, saj bodo posledice podnebnih sprememb vidne še desetletja (ali celo stoletja).
• Bolj ekstremni vremenski pojavi so tiste naravne nevarnosti, pri katerih se prekrivata prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč. Oba se morata osredotočiti na celoten cikel obvladovanja tveganja, vključno z ukrepi, ki se osredotočajo na preprečevanje, pripravljenost in okrevanje.
• Med politikami EU na področju obvladovanja nesreč in prilagajanja podnebnim spremembam obstajajo sinergije, oboje pa je treba vključiti v vse politike EU, kot so voda (poplave, suše) ali kritična infrastruktura.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Ihsan Ilze, Climate Change PIX /EEA

V zadnjih desetletjih se je v Evropi povečala pogostost in resnost naravnih nesreč, povezanih z vremenom in podnebjem, kot so suše, gozdni požari, vročinski valovi in močne padavine. Kljub sedanjim dogovorjenim ambicijam za hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in učinkovito preprečevanje podnebnega tveganja naj bi se ti trendi nadaljevali in še okrepili s socialno-ekonomskimi in okoljskimi spremembami (npr. demografski razvoj in sprememba rabe zemljišč) (EEA 2021; Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) 2020; EEA 2017).

Politični okvir

Politika EU o obvladovanju tveganja nesreč, ki temelji na mehanizmu EU na področju civilne zaščite,  spodbuja sodelovanje med nacionalnimi sistemi civilne zaščite in izmenjavo dobrih praks v zvezi z mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov, vključno s tem, kako se spopasti s posledicami podnebnih sprememb.

Evropska komisija podpira Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč, ki krepi in spodbuja mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov in njeno vključevanje v politike EU. Evropska komisija je leta 2016 objavila akcijski načrt, katerega cilj je usmerjati izvajanje uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev v politikah EU s pristopom k oblikovanju politik, ki temelji na tveganju nesreč. Poleg tega je Evropska komisija leta 2017 objavila sporočilo s ključnimi ukrepi za okrepitev obvladovanja nesreč v Evropi.

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 spodbuja nadaljnje izkoriščanje sinergij med zmanjševanjem tveganja nesreč in prilagajanjem podnebnim spremembam, s posebnim poudarkom na tveganjih nesreč, povezanih z vodo, in kritični infrastrukturi. Strategija podpira tudi financiranje tveganja nesreč, sprostitev zasebnega financiranja in vključevanje odpornosti proti podnebnim spremembam v fiskalno politiko držav članic.

DRM je prisoten na več ključnih področjih politike EU: direktiva o poplavah, ukrepi v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo (glej stran o politiki upravljanja voda) ter predlog direktive o evropski kritični infrastrukturi.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za sektor zmanjševanja tveganja nesreč.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Z ocenami vplivov, prilagajanja in ranljivosti se ocenijo vplivi in tveganja, povezani z opaženimi in napovedanimi podnebnimi spremembami, ter možnosti, postopki in omogočitveni pogoji za obvladovanje podnebnih tveganj. V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so bile obravnavane predvidene spremembe skrajnih podnebnih pojavov kot funkcija globalnega segrevanja (1,5 °C v primerjavi z 2 °C) in njihove posledice za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov. V posebnem poročilu o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju so bili ocenjeni ekstremi ter nenadne ali nepopravljive spremembe oceanov in kriosfere v spreminjajočem se podnebju, da bi se opredelile trajnostne in odporne strategije za obvladovanje tveganj. Obvladovanje tveganja in odločanje v zvezi s trajnostnim razvojem sta bila obravnavana v posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah in zemljiščih.

Evropska komisija je leta 2015 ustanovila center znanja za obvladovanje tveganja nesreč (DRMKC), da bi pomagala okrepiti odpornost EU in držav članic na nesreče ter njihovo zmogljivost za preprečevanje nesreč, pripravo in odzivanje nanje z okrepljenim vmesnikom med znanostjo in politiko s spletnim odložiščem raziskav, povezanih z nesrečami, ter dostopom do vrste mrež in partnerstev. Skupno raziskovalno središče (JRC) upravlja DRMKC in od leta 2017 vozlišče podatkov o tveganju za spletno platformo GIS. Cilj vozlišča je izboljšati dostop do kuriranih podatkov o tveganju na ravni EU in njihovo izmenjavo za spodbujanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov. Kot vozlišče znanja naj bi bilo vozlišče podatkov o tveganju referenčna točka za kurirane podatke o tveganju na ravni EU, bodisi z gostovanjem ustreznih naborov podatkov bodisi s povezovanjem z nacionalnimi platformami in poročili Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov (poročili zaleti 2017 in 2020).

Evropska komisija spodbuja pripravo boljših informacij in primerljivost podatkov o nesrečah, kot so informacije o gospodarski izgubi zaradi nesreč. V zvezi s tem poročilo, ki ga je leta 2018 objavilo Skupno raziskovalno središče, vsebuje analizo več podatkovnih zbirk, razvitih za zbiranje, evidentiranje in združevanje informacij o različnih izgubah nevarnosti ter s tem za izboljšanje primerljivosti najrazličnejših dogodkov, ki jih sproži katera koli vrsta nevarnosti. Poleg tega sklop projektov PESETA Skupnega raziskovalnega središča zagotavlja pregled možnih biofizikalnih in gospodarskih posledic prihodnjih podnebnih sprememb za Evropo.

Storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah (CEMS) zagotavlja informacije o več nevarnostih, povezanih s podnebjem, vključno s poplavami, sušami in požari v naravi, za odzivanje na izredne razmere in obvladovanje tveganja nesreč.

V zadnjih letih so bila prizadevanja usmerjena v izboljšanje skladnosti med CCA ter raziskavami, politikami in praksami na področju ZTN. V okviru projekta PLACARD programa Obzorje 2020 je bila razvita platforma za dialog, izmenjavo znanja in sodelovanje med različnima skupnostma. Poleg tega je EEA objavila poročilo, v katerem je ocenila sedanje prakse in raven znanja v zvezi z ZTN in CCA.

Evropska agencija za okolje vsako leto posodobi kazalnik gospodarskih izgub zaradi skrajnih podnebnih pojavov. Evropski projekti, kot je LODE, so bili osredotočeni na razvoj informacijskih sistemov za podatke o škodi in izgubi za ZTN in CCA. Skupina Svetovne banke je za Evropsko unijo pripravila tudi študije o ekonomiji za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Evropi (2021). Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je razvil pilotno preglednico, ki obravnava vrzel v zaščiti pred naravnimi nesrečami.

Podpora naložbam in financiranju

Spodbujanje učinkovitih in večjih naložb v preprečevanje nesreč je prednostni ukrep Evropske komisije. Financiranje EU za prilagajanje je podprto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU.

Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen za financiranje držav članic v primeru večjih nesreč. Ustanovljena je bila kot odziv na množične poplave v srednji in vzhodni Evropi leta 2002 ter kot podpora pri pomoči ob nesrečah, obnovi javne infrastrukture in varstvu kulturne dediščine.

Raziskave na področju zmanjševanja tveganja nesreč se financirajo iz okvirnih programov EU za raziskave in inovacije, zlasti v obdobju 2021–2027 v okviru programa Obzorje Evropa, ki vključuje prilagajanje podnebnim spremembam kot področje misije, da bi evropskim skupnostim in regijam pomagali pri boljšem razumevanju podnebnih tveganj, pripravi nanje in njihovem obvladovanju. Sklop 3 – Civilna varnost za družbo je namenjen odzivanju na izzive, ki izhajajo iz naravnih nevarnosti in nevarnosti, ki jih povzroči človek, in je zato zlasti pomemben za sektor zmanjševanja tveganja nesreč.

Poleg tega mehanizem EU na področju civilne zaščite vsako leto objavi razpis za financiranje projektov na področju preprečevanja in pripravljenosti. Krepitev mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov je tudi v okviru ciljev programa financiranja LIFE.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Dejavnosti pripravljenosti se izvajajo na ravni EU, da bi pomagali doseči stanje pripravljenosti in zmogljivosti človeških in materialnih sredstev ter zagotovili učinkovit in hiter odziv na nesreče. Sistemi zgodnjega opozarjanja (za nesrečena splošno, bolj podrobno za poplave, sušoin gozdne požare), moduli in programi usposabljanja so bistveni deli teh dejavnosti. V zvezi s tem je bila vzpostavljena mreža znanja Unije na področju civilne zaščite, da bi se povečali sodelovanje, usklajevanje, znanja in spretnosti ter strokovno znanje, s čimer bi se izboljšala zmogljivost EU za pripravo na nesreče, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje.

Poleg tega je bil evropski nabor civilne zaščite vzpostavljen za spodbujanje evropskega sodelovanja na področju civilne zaščite ter omogočanje hitrejšega, bolje usklajenega in učinkovitejšega evropskega odziva na nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

V skladu z Evropsko unijo morajo države članice Evropski komisiji vsaka tri leta poročati (1) o povzetku ocen tveganja, (2) o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja ter (3) o prednostnih ukrepih za preprečevanje in pripravljenost. Poročanje vključuje tudi poudarek na ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam: Države članice morajo vključiti sinergije med ukrepi za ZTN in CCA, vzpostavljenimi na nacionalni ali podnacionalni ravni za ključna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami. Evropska komisija je na podlagi povzetkov nacionalnih ocen tveganja, predloženih konec leta 2018, objavila posodobljen pregled tveganj v EU.

Po drugi strani pa trenutno ni sistematičnega mehanizma, s katerim bi države poročale Evropski komisiji ali EGP o izgubah.