Ekosistemski pristopi

Ključna sporočila

• Pristopi, ki temeljijo na ekosistemih, se osredotočajo na obnovo ekosistemov in krepitev ekosistemskih storitev za zaščito družbe pred negativnimi vplivi podnebnih sprememb. Ker se podnebne spremembe vse bolj občutijo, npr. zaradi suše, ekstremnih vremenskih pojavov in poplav, se povečuje nujnost prilagoditvenih ukrepov.
• Ekosistemski pristopi so priznani kot večnamenske rešitve, ki so pogosto učinkovitejše od tradicionalnih tehničnih ukrepov. Nedavno posodobljena strategija EU za prilagajanje močno poudarja ekosistemske pristope, zlasti sonaravne rešitve. Ti so običajno usmerjeni k deležnikom in prilagojeni regionalnim razmeram. Ustrezni okviri politike tako niso le strategija EU za prilagajanje, temveč tudi strategija za zeleno infrastrukturo in strategija za biotsko raznovrstnost. V zvezi s tem so zlasti pomembni cilji glede obnove ekosistemov.
• Zanašanje na regionalne pobude deležnikov poudarja pomen krepitve zmogljivosti in izmenjave znanja. Na ravni EU je bilo v ta namen vzpostavljenih več ustreznih informacijskih platform. Regionalne pobude se nadalje podpirajo z namenskimi shemami financiranja in pobudami za mreženje.

Učinki in ranljivosti

Podnebne spremembe vplivajo na številne sektorje in regije po vsej Evropi. Pristopi k prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč, ki temeljijo na ekosistemih, so široko uporabni in zato zelo raznoliki. Zajemajo več povezanih konceptov, vključno s sonaravnimi rešitvami, zeleno infrastrukturo in modro infrastrukturo, ekosistemskim prilagajanjem, ukrepi za naravno zadrževanje vode in ekosistemskimi pristopi k zmanjševanju tveganja nesreč. Poročilo Evropske agencije za okolje o rešitvah, ki temeljijo na naravi, v Evropi vsebuje podroben pregled različnih konceptov.

Tem konceptom je skupno, da je njihov cilj okrepiti socialno in okoljsko odpornost z obnovo, vzdrževanjem in izboljšanjem ekosistemov ter s tem izboljšati njihove storitve za družbo, kot so zadrževanje vode in preprečevanje erozije tal, poplav in suš.

Ekosistemski pristopi ustrezajo več ciljem okoljske in sektorske politike (npr. v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, kakovostjo vode ali kmetijskim gospodarjenjem in gospodarjenjem z gozdovi) ter ustvarjajo številne socialno-ekonomske koristi, ki pogosto presegajo tehnične rešitve.

Politični okvir

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki priznava obnovo narave kot ključni prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter spodbuja njeno vključevanje v urbanistično načrtovanje.

V novi strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam so ekosistemski pristopi opredeljeni kot medsektorska prednostna naloga. Njihovo izvajanje je na primer ključno za celostno upravljanje povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah.

V pregledu strategije za zeleno infrastrukturo iz leta 2019 so poudarjene gospodarske, socialne in druge dodatne koristi, ki izhajajo iz zelene infrastrukture in rešitev, ki temeljijo na ekosistemih. Dva nedavna dokumenta s smernicami o ekosistemskih storitvah in zeleni infrastrukturi se osredotočata na izvajanje zelene in modre infrastrukture na ravni EU za nosilce odločanja: smernice EU o strateškem okviru in smernice EU o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v odločanje.

Na svetovni ravni je Konvencija o biološki raznovrstnosti izrecno podprla ekosistemske pristope, ki določajo s tem povezane cilje, in nedavno sprejela prostovoljne smernice za njihovo oblikovanje in učinkovito izvajanje. Tudi Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 spodbuja ekosistemske pristope za krepitev odpornosti in zmanjšanje tveganja nesreč.

Izboljšanje baze znanja

V okviru programa Obzorje 2020, ki ga financira EU, so bila izvedena znatna skupna prizadevanja, da bi se strokovnim delavcem zagotovil celovit okvir za oceno učinka NbS ter trden sklop kazalnikov in metodologij za ocenjevanje učinka NbS. Rezultat tega so priročnik za strokovne delavce in ustrezna priloga z metodami ter pregled študij in publikacij o zeleni infrastrukturi, ki jih financira Evropska komisija.

Primeri in osnovne informacije o EbA so na voljo na več portalih in spletnih straneh:

• Namen platforme OPPLA je izmenjava praktičnega znanja o naravnem kapitalu, ekosistemskih storitvah in sonaravnih rešitvah, ki ponuja široko paleto študij primerov, izdelkov in orodij;
• Spletišče Nature-based Urban Innovation NATURVATION vsebuje informacije o skoraj 1 000 primerih sonaravnih rešitev iz 100 evropskih mest, ki prispevajo k prilagajanju mestnega sistema podnebnim spremembam;
• Platforma ThinkNature je vozlišče za študije primerov in vire, namenjeno rešitvam, ki temeljijo na naravi;
• Platforma za ukrepe za naravno zadrževanje vode (NWRM)zbira informacije o zeleni infrastrukturi, ki se uporablja v vodnem sektorju, z obsežnim katalogom ukrepov in študij primerov;
• Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ima „podatkovno zbirko o ekosistemskih pristopih k prilagajanju“ na portalu znanja o prilagajanju;
• Portal EbA Solution spodbuja izmenjavo študij primerov in primerov EbA iz različnih regij in ekosistemov po vsem svetu;
• Pobuda za rešitve, ki temeljijo na naravi, je interdisciplinarni program, ki se osredotoča na znanost, politiko in prakso NbS ter ponuja dve povezani globalni platformi (platformodokazovanja rešitev, ki temeljijo na naravi,in platformo politike rešitev, ki temeljijo na naravi).

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir določa proračun EU. V obdobju porabe 2021–2027 se najmanj 30 % skupnega proračuna EU dodeli podnebnim ciljem.

Raziskave EU do leta 2030 se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, pri čemer je sklop 6 najpomembnejši za ekosistemske pristope k prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč.

V novi strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je poudarjeno, da bo znaten delež 25 % proračuna EU, namenjenega podnebnim ukrepom, vložen v biotsko raznovrstnost in sonaravne rešitve.

Na splošno se lahko sredstva za prilagajanje kombinirajo iz različnih virov, mnogi od njih pa podpirajo tudi ekosistemske pristope k prilagajanju.

Podpora izvajanju

Države članice EU so razvile širok nabor dejavnosti, povezanih z zeleno infrastrukturo, v zvezi z nacionalnim okvirom politike, vključevanjem zelene infrastrukture v sektorske politike, krepitvijo baze znanja in izvajanjem posebnih projektov zelene infrastrukture.  Te informacije so na voljo v evropskem informacijskem sistemu za biotsko raznovrstnost.

EU je za razvoj zanesljive metodologije in integriranega sistema računovodstva naravnega kapitala pripravila projekt INCA, ki je tesno usklajen z njenim splošnim delom v zvezi z „kartiranjem in ocenjevanjem stanja ekosistemov in njihovih storitev“. INCA-MAES je objavil pregled in poročilo o napredku pri računovodenju naravnega kapitala v Evropski uniji.