IKT

IKT

Ključna sporočila

• Akutni (tj. ekstremni vremenski dogodki) in kronični podnebni učinki (tj. dolgoročne spremembe okolja) vplivajo na informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT).

• IKT se vse bolj priznavajo kot dejavniki, ki omogočajo inovativne pristope k blažitvi in spremljanju vplivov podnebnih sprememb ter prilagajanju nanje.

• V prilagoditveni strategiji EU je jasno navedeno, da je digitalna preobrazba ključna za doseganje prilagoditvenih ciljev zelenega dogovora. Novi instrumenti, kot so Destinacija Zemlja in digitalni dvojčki, obljubljajo, da bodo okrepili naše razumevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih vplivov na planetarni in lokalni ravni. Dodatno se bodo okrepile tudi meritve in opazovanje oceanov.

Učinki in ranljivosti

Izzivi, ki jih za IKT predstavljajo podnebne spremembe, spadajo v dve glavni kategoriji: akutnih dogodkov in kroničnih stresov. Akutni dogodki (imenovani tudi kritični ali krizni dogodki) vključujejo poplave (pluvialne, rečne, obalne), orkane, ledene nevihte, vročinske valove itd. Akutni dogodki ogrožajo infrastrukturo IKT, saj uničujejo ali onemogočajo materialna sredstva, od katerih je odvisna. Čeprav imajo lahko uničujoče učinke, so akutni dogodki običajno kratkotrajni.

Kronični stresi so posledica postopnejših sprememb podnebnih norm. Te spremembe vključujejo povečana dnevna in letna temperaturna območja, večjo izpostavljenost ekstremnim temperaturam, daljše trajne visoke temperature, hitrejše spreminjanje temperature, višjo vlažnost in učinke drugega reda, kot so spremembe vzorcev padavin in vetra, ki povzročajo pogostejši vdor vode ali škodo zaradi neviht. Čeprav je manj verjetno, da bodo imeli ti učinki katastrofalne posledice, bodo privedli do povečane degradacije sredstev, pogostejših odpovedi in krajših življenjskih dob, kar bo imelo znatne finančne posledice, saj bodo sredstva potrebovala pogostejše cikle nadgradnje in zamenjave ter bodo verjetno zahtevala intenzivnejše spremljanje znakov poslabšanja. Kronični stresi se kažejo v veliko daljših časovnih okvirih. Nadaljnje segrevanje in bolj spremenljivo podnebje poudarjata električno omrežje s povečanjem potreb po hlajenju.

Nadaljnji podatkovni centri porabijo velike količine vode na kraju samem predvsem za svoj hladilni sistem, ki je sestavljen iz hladilnih stolpov, ohlajevalnikov, črpalk, cevi, toplotnih izmenjevalnikov / kondenzatorjev in računalniških sobnih klimatskih naprav (CRAC) ali računalniških sobnih klimatskih naprav (CRAH).

Ti dve vrsti stresa nista ločeni: tretja vrsta stresa je bila opredeljena kot „kronična kriza“ ali „stanje kronične nevarnosti“, ki je v bistvu akutni dogodek, ki traja dlje časa (npr. poplave, ki trajajo več tednov ali mesecev namesto dni – kot je bilo leta 2012).

Vendar je IKT po naravi decentralizirana in modularna, zato ima visoko odpornost proti podnebnim spremembam. Odvečni stacionarni telefoni, raznolikost ponudnikov internetnih storitev, gostovanje v sili in rezervni sistemi za mikro polnjenje mobilnih telefonov bodo povečali odpornost IKT na podnebne spremembe. To se lahko v prihodnosti spremeni s povečanim računalništvom v oblaku, v katerem so koncentracije infrastrukture. Prav tako večina čezatlantskega internetnega prometa poteka prek Nizozemske, kjer nekaj priključkov povezuje obe celini.

Politični okvir

Na splošno je okvir politike za prilagajanje podnebnim spremembam za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v EU osredotočen na izboljšanje odpornosti infrastrukture IKT na vplive podnebnih sprememb in zmanjšanje okoljskega odtisa sektorja z ukrepi za energetsko učinkovitost in drugimi pobudami. Okvir politike za prilagajanje podnebnim spremembam za IKT v EU je vzpostavljen z digitalno agendo EU. Leta 2020 se je druga petletna digitalna strategija – oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope – osredotočila na tri ključne cilje digitalne preobrazbe: tehnologija, ki deluje za ljudi, pravično in konkurenčno gospodarstvo ter odprta, demokratična in trajnostna družba. Leta 2021 je bila strategija dopolnjena z desetletnim digitalnim kompasom: evropska pot v digitalno desetletje,ki udejanja digitalne ambicije EU za leto 2030. V tem sektorju ima sektor IKT pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. V prilagoditveni strategiji EU je jasno navedeno, da je digitalna preobrazba ključna za doseganje prilagoditvenih ciljev zelenega dogovora. Novi instrumenti, kot so Destinacija Zemlja in digitalni dvojčki, obljubljajo, da bodo okrepili naše razumevanje sedanjih in prihodnjih podnebnih vplivov na planetarni in lokalni ravni. Dodatno se bodo okrepile tudi meritve in opazovanje oceanov.

Podpora naložbam in financiranju

EU je začela izvajati tudi več programov financiranja za podporo prilagajanju podnebnim spremembam za IKT. Evropski sklad za regionalni razvoj na primer zagotavlja financiranje projektov, ki izboljšujejo odpornost infrastrukture IKT na vplive podnebnih sprememb. Program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa podpira tudi raziskave in inovacije na področju prilagajanja IKT podnebnim spremembam.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju prilagajanja

Komisija in CEN-CENELEC sta si v okviru mandata Evropske komisije, ki se je začel leta 2014, prizadevala obravnavati prilagajanje evropskih standardov in standardizacijo podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na odpornosti ključnih sektorjev. To je privedlo do revizije infrastrukturnih standardov v sektorjih, ki so jih prizadele podnebne spremembe, kot so energetika, promet, gradbeništvo in IKT.