Upravljanje z vodami

Ključna sporočila

• Podnebne spremembe vplivajo na upravljanje voda na več načinov, od sprememb padavin ter s tem sezonskih in letnih vzorcev poplav in suš, razpoložljivosti vode ali zmogljivosti redčenja, ter vplivajo na naše zdravje, gospodarske dejavnosti in ekosisteme, odvisne od (sveže) vode.
• EU ima dobro razvite politike gospodarjenja z vodo, ki zajemajo upravljanje kakovosti in količine vode. Njihovo izvajanje, ki je tesno povezano z ekosistemskim prilagajanjem in sonaravnimi rešitvami, podpirajo instrumenti, kot je orodje za ukrepe za naravno zadrževanje vode.
• Na evropski ravni se na podlagi informacij, sporočenih na nacionalni ravni, redno ocenjuje napredek pri upravljanju voda. Te ocene vključujejo tudi vidike podnebnih sprememb (prilagajanja), vendar ugotavljajo, da so v zvezi s tem potrebna dodatna prizadevanja.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Charles Garnett, Picture2050 /EEA

Cilj gospodarjenja z vodo je zagotoviti zadostno kakovost vode za gospodinjstva, gospodarske sektorje, vključno s kmetijstvom, prometom in energetiko, ter ekosisteme. Reke, jezera in podzemna voda, vode rečnih ustij, pa tudi poplavna območja ali infiltracijska območja so ključni elementi za ekosisteme, oskrbo s pitno vodo in ravnanje z odpadno vodo ter številne gospodarske sektorje in sisteme, vključno s kmetijstvom, prometom in energijo.

Podnebne spremembe vplivajo na upravljanje voda na več načinov, vključno s spremembami sezonske in letne razpoložljivosti vode, povečanim izhlapevanjem in povečanim povpraševanjem. Nizki vodni tokovi lahko vplivajo na naše zdravje, gospodarske dejavnosti in ekosisteme, odvisne od (sveže) vode.

Netrajnostno gospodarjenje z vodo je še en dejavnik, ki vpliva na ekosisteme. Netrajnostno namakanje na primer povzroča izčrpavanje podzemne vode, spremembe mokrišč in obalnih habitatov, zasoljevanje tal in vdor morske vode (evropskaocena podnebnih tveganj).

Več podrobnosti o upravljanju obalnih voda je na voljo na strani Obalna območja.

Politični okvir

V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je poudarjeno, kako pomembno je zagotoviti, da je sladka voda na voljo na trajnosten način, da se močno zmanjša raba vode in ohrani kakovost vode, ter izpostavljeno tveganje pogostejših in hujših ekstremnih vremenskih pojavov, ki povzročajo suše in poplave ter posledično obsežno gospodarsko škodo. Upoštevanje učinkov podnebnih sprememb v politikah EU, povezanih z vodo, je zato še posebej pomembno.

Cilj okvirne direktive o vodah, sprejete leta 2000, ki je prvi temelj vodne politike EU, je dolgoročno trajnostno upravljanje voda na podlagi visoke ravni varstva vodnega okolja z doseganjem dobrega ekološkega stanja v vseh vodnih telesih. Sama direktiva se ne sklicuje izrecno na prilagajanje podnebnim spremembam. Vendar so se države članice EU leta 2009 dogovorile, da je treba nevarnosti, povezane s podnebjem, in načrtovanje prilagajanja vključiti v načrte upravljanja povodij, pripravljene v skladu z okvirno direktivo o vodah.

Cilj direktive EU o poplavah, sprejete leta 2007, je usklajeno oceniti in obvladovati poplave po vsej EU ter v njeno izvajanje neposredno vključiti upoštevanje vplivov podnebnih sprememb.  Države članice morajo oceniti poplavno ogroženost na svojem ozemlju in pripraviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, v katerih bodo upoštevani vplivi podnebnih sprememb.

Vprašanja v zvezi s pomanjkanjem vode in sušami so bila prvič obravnavana v sporočilu Evropske komisije z naslovom Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji (2007) z namenom prehoda na gospodarstvo, ki gospodarno ravna z vodo in varčuje z vodo. Leta 2012 je bilo objavljeno sporočilo Načrt za varovanje evropskih vodnih virov, ki države članice spodbuja k boljšemu vključevanju vidikov obvladovanja tveganja suše in podnebnih sprememb v svoje prihodnje načrte upravljanja povodij ter pri pripravi medsektorskih načrtov in načrtov obvladovanja tveganja več nevarnosti. Najnovejši ukrep za zmanjšanje pomanjkanja vode je nova uredba o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, sprejeta leta 2020, ki določa nova pravila za spodbujanje in olajšanje ponovne uporabe vode s poudarkom na namakanju v kmetijstvu. Poleg tega namerava Evropska komisija v skladu z novo prilagoditveno strategijo prispevati k zmanjšanju porabe vode s povečanjem zahtev za varčevanje z vodo za proizvode, spodbujanjem učinkovite rabe vode in varčevanja z njo ter spodbujanjem širše uporabe načrtov za obvladovanje suše ter trajnostnega upravljanja tal in rabe zemljišč. Da bi zagotovili oskrbo s pitno vodo, revidirana direktiva o pitni vodi zdaj vključuje upoštevanje vplivov podnebnih sprememb v oceni tveganja sistemov oskrbe. Leta 2023 je bila objavljena nova uredba o ponovni uporabi vode, da bi se izboljšala alternativna oskrba z vodo, pri kateri se ponovno uporablja voda iz komunalnih čistilnih naprav.

V podporo izvajanju prilagajanja v načrtih upravljanja povodij iz okvirne direktive o vodah so na voljo smernice skupne strategije izvajanja „Upravljanje povodij v spreminjajočem se podnebju“,da se zagotovi vključitev groženj, povezanih s podnebjem, in načrtovanja prilagajanja v načrte upravljanja povodij. Načrti morajo prikazati vsaj (i) kako so projekcije podnebnih sprememb prispevale k oceni pritiskov in vplivov, (ii) kako so programi spremljanja zasnovani za odkrivanje vplivov podnebnih sprememb in (iii) kako so izbrani ukrepi odporni na napovedane podnebne razmere.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za sektor gospodarjenja z vodo.

Krepitev baze znanja o učinkih podnebnih sprememb na svetovni hidrološki cikel je bistvenega pomena za trajnostno upravljanje voda. Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost posodabljajo ta okvir, pri čemer poudarjajo različne posledice, povezane z učinki podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, v vodnem sektorju. Postopna tveganja, vplivi in ranljivosti v vodnem sektorju, povezani z globalnim segrevanjem za 1,5 °C in 2 °C, so namesto tega ponazorjeni v drugem posebnem poročilu IPCC (GlobalWarming of 1.5 °C – Climate-ADAPT (europa.eu)).

Da bi vodne vire prilagodili podnebnim spremembam, Evropska komisija in države članice sodelujejo pri izboljšanju baze znanja. Številni viri informacij so združeni v evropskem informacijskem sistemu za vode (WISE).

Evropska agencija za okolje je v več poročilih združila ustrezne informacije o vplivih podnebnih sprememb v Evropi. Poročilo o podnebnih spremembah, vplivih in ranljivosti za leto 2016  obravnava pretekle in predvidene vplive podnebnih sprememb na ekosisteme in družbo, vključno z vplivi na vodni sektor. Poročilo o poplavnih tveganjih in okoljski ranljivosti za leto 2016 se osredotoča na vlogo poplavnih ravnic pri varstvu pred poplavami, gospodarjenju z vodami in varstvu narave. Podobno poročilo o evropskih poplavnih ravnicah iz leta 2020 kaže, da naravne poplavne ravnice podpirajo doseganje več ciljev politike EU. Poročilo Sonaravne rešitve v Evropi, objavljeno leta 2021, vsebuje poglavje o upravljanju voda.

Skupno raziskovalno središče (JRC) je objavilo poročilo o vplivih podnebnih sprememb in prilagajanju v Evropi v letu 2020, ki vključuje več poglavij, povezanih z vodnimi viri. Poročilo ugotavlja, da se južna Evropa sooča z zmanjšanjem razpoložljivosti vode in posledično s povečanjem pomanjkanja vode. Suše bodo pogostejše, trajnejše in intenzivnejše v južnih in zahodnih delih Evrope, poplave rek in obalnih območij pa se bodo zaradi podnebnih sprememb verjetno povečale. To pregledno poročilo dopolnjuje vrsta podrobnejših poročil s podrobnejšimi informacijami o različnih vplivih na vodne vire:

• Podnebne spremembe in evropski vodni viri
• Posledice globalnega segrevanja in suše v EU
• Globalno segrevanje ter vplivi ekstremne vročine in mraza na ljudi v EU
• Prilagajanje vse večjemu tveganju obalnih poplav v EU zaradi podnebnih sprememb
• Prilagajanje naraščajoči poplavni ogroženosti rek v EU zaradi podnebnih sprememb

Skupno raziskovalno središče je leta 2018 objavilo tudi konceptualni okvir za oceno in obvladovanje tveganja suše ter nedavno analiziralo učinke ukrepov za varčevanje z vodo na evropske vodne vire, pri čemer je ugotovilo, da je za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na vodne vire potrebna večja ambicioznost ukrepov za učinkovito rabo vode. Poleg tega je Skupno raziskovalno središče razvilo evropski sistem za ozaveščanje o poplavah (EFAS), ki več kot 48 ur vnaprej zagotavlja verjetnostne informacije o nevarnosti poplav. Ta portal uporabljajo upravitelji v izrednih razmerah po vsej Evropi.

Številne države članice s pomočjo programov, ki jih financira EU, kot so Obzorje 2020, LIFE (okolje in podnebni ukrepi) in Interreg, z različnimi projekti izboljšujejo bazo znanja o strategijah, politikah in ukrepih prilagajanja, povezanih z vodo. Pri tem je zlasti pomembno pričakovano povečanje hidrološkega ekstrema, ki ga povzročajo vplivi podnebnih sprememb. V projektu IMPREXso na primer projektni partnerji razvili inovativne pristope in pomagali izboljšati sposobnost predvidevanja in odzivanja na prihodnje hidrološke ekstremne dogodke. Projekt OPERANDUM si prizadeva za zmanjšanje hidrometeoroloških tveganj na evropskih ozemljih s sooblikovanjem, sooblikovanjem, uvajanjem, preskušanjem in predstavitvijo inovativnih zelenih in modrih/sivih/hibridnih NbS. Cilj projekta RECONECT je hitro okrepiti evropski referenčni okvir za NbS za zmanjšanje hidrometeorološkega tveganja s predstavitvijo, umeščanjem, nadgradnjo in izkoriščanjem obsežnih NbS na podeželskih in naravnih območjih.

Nekateri projekti se osredotočajo zlasti na izboljšanje obvladovanja poplav ali pomanjkanja vode. Cilj projekta SCOREwater je uvedba digitalnih storitev za izboljšanje ravnanja z odpadno vodo, padavinskimi vodami in poplavami za povečanje odpornosti mest na podnebne spremembe. Projekt LIFE UrbanStorm olajšuje razvoj in izvajanje celostnih pristopov k strategijam in akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se povečala odpornost estonskih občin na podnebne spremembe, zlasti njihova sposobnost obvladovanja nenadnih poplav. V okviru projekta SPONGE 2020 so bili pripravljeni nabor orodij, sveženj smernic in čezmejni akcijski načrt za podporo vključevanju deležnikov in participativnim ukrepom pri prilagajanju podnebnim spremembam za boljše obvladovanje poplav v mestih. Problem pomanjkanja vode obravnava na primer projekt W2W – voda za vodo, ki spodbuja inovativen sistem razsoljevanja za reševanje pomanjkanja vode v sredozemski regiji, ali projekt DRYvER, katerega cilj je razviti strategije za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje pri sušenju rečnih omrežij, ki vključujejo hidrološke, ekološke (vključno s sonaravnimi rešitvami), socialno-ekonomske in politične vidike.

Več informacij o preteklih in tekočih projektih je na voljo na portalu WISE in v podatkovni zbirki CORDIS.

Podpora naložbam in financiranju

Decembra 2020 je bil objavljen novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027; zagotavlja številne možnosti financiranja v vodnem sektorju. Raziskovalni in inovacijski projekti se lahko financirajo iz programa Obzorje Evropa. Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembampodpira regije, mesta in lokalne organe pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti na vplive podnebnih sprememb z zagotavljanjem financiranja v okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Možnosti financiranja so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

Dodatna sredstva so na voljo v okviru programa LIFE za okolje in podnebne ukrepe, ki se med drugim osredotoča na doseganje prehoda na trajnostno podnebno nevtralno gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, ter na varovanje, obnovo in izboljšanje kakovosti vode. Program vključuje podprogram za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter financira inovativne tehnologije, razvoj najboljših praks in dejavnosti, ki podpirajo izvajanje okoljskih in podnebnih načrtov, pripravljenih na regionalni, večregionalni ali nacionalni ravni. Financiranje je na voljo tudi prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki podpira dejavnosti sodelovanja med regijami v različnih državah članicah (glej programe Interreg). Drug pomemben vir financiranja vodnega sektorja je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki je del skupne kmetijske politike in spodbuja trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebne ukrepe ter podpira projekte, ki se osredotočajo na ukrepe za obnovo, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, ki pozitivno vplivajo na biotsko raznovrstnost, tla, vodo in zrak.

Podpora izvajanju

V okviru načrta za vodo se je začela izgradnja vodnih bilanc na ravni EU, ki so omogočile natančnejšo količinsko opredelitev pritiskov na vodne vire in sektorskih/geografskih razlik. V zvezi s tem so na voljo posebne smernice za uporabo vodnih bilanc. Poleg tega je evropska platforma za ukrepe za naravno zadrževanje vode platforma, ki podpira izvajanje evropske okoljske politike o zeleni infrastrukturi kot način za prispevanje k celostnim ciljem, ki obravnavajo ohranjanje in obnovo narave in biotske raznovrstnosti ter urejanje krajine.

Poleg tega se uporaba NbS in zelene infrastrukture močno spodbuja na ravni EU. V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je navedeno, da so sonaravne rešitve še posebej primerne za povečanje odpornosti na vplive vode in spodbujajo njihovo uporabo pri izvajanju okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

Načrte upravljanja povodij in načrte upravljanja povodij, pripravljene na podlagi okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o poplavah, morajo evropske države članice revidirati s šestletnim cikličnim pristopom. Po vsaki posodobitvi mora Evropska komisija objaviti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju teh direktiv. Ta poročila vsebujejo informacije o tem, kako so države članice upoštevale vplive podnebnih sprememb pri pripravi načrtov. Zadnje poročilo je bilo sprejeto leta 2021 in je šesto poročilo o izvajanju okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah. V zvezi z izvajanjem okvirne direktive o vodah Evropska komisija navaja, da upoštevanje vplivov podnebnih sprememb ostaja pomemben izziv v naslednjih ciklih izvajanja okvirne direktive o vodah. Čeprav je večina držav članic pri pripravi zadnjih načrtov upravljanja povodij upoštevala podnebne spremembe, je učinkovitost metodologij za krepitev podnebne odpornosti nejasna, zelena infrastruktura in ukrepi za zadrževanje vode pa se na splošno premalo uporabljajo.  V prvem ciklu izvajanja direktive o poplavah je velik delež držav članic upošteval vsaj nekatere vidike podnebnih sprememb, vendar njihovih vplivov ni poglobljeno obravnaval. V direktivi o poplavah je treba od drugega cikla naprej več pozornosti nameniti vplivom podnebnih sprememb. Poročilo na primer priporoča tesnejše usklajevanje z nacionalnimi strategijami prilagajanja.