Gospodarjenje z vodo

Ključna sporočila

• Podnebne spremembe vplivajo na gospodarjenje z vodami na več načinov, od sprememb padavin ter s tem sezonskih in letnih vzorcev poplav in suš, razpoložljivosti vode ali zmogljivosti redčenja, ter vplivajo na naše zdravje, gospodarske dejavnosti in ekosisteme, ki so odvisni od (sladke) vode.
• EU ima dobro razvite politike gospodarjenja z vodami, ki zajemajo upravljanje kakovosti in količine vode. Njihovo izvajanje, ki je tesno povezano z rešitvami za prilagajanje, ki temeljijo na ekosistemih, in rešitvami, ki temeljijo na naravi, podpirajo instrumenti, kot je orodje za naravne ukrepe za zadrževanje vode.
• Napredek pri gospodarjenju z vodami se redno ocenjuje na evropski ravni na podlagi informacij, sporočenih na nacionalni ravni. Te ocene vključujejo tudi vidike podnebnih sprememb (prilagajanja), vendar ugotavljajo, da so v zvezi s tem potrebna dodatna prizadevanja.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Cilj gospodarjenja z vodo je zagotoviti zadostno količino vode za gospodinjstva, gospodarske sektorje, vključno s kmetijstvom, prometom in energijo, ter ekosisteme. Reke, jezera in podzemna voda, rečna ustja, pa tudi poplavna območja ali območja infiltracije so ključni elementi za ekosisteme, oskrbo s pitno vodo in ravnanje z odpadno vodo ter številne gospodarske sektorje in sisteme, vključno s kmetijstvom, prometom in energijo.

Podnebne spremembe vplivajo na gospodarjenje z vodo na več načinov, vključno s spremembami sezonske in letne razpoložljivosti vode, povečanim izhlapevanjem in povečanim povpraševanjem. Nizek pretok vode lahko vpliva na naše zdravje, gospodarske dejavnosti in ekosisteme, ki so odvisni od (sladke) vode.

Netrajnostno gospodarjenje z vodami je še en dejavnik, ki vpliva na ekosisteme. Netrajnostno namakanje na primer povzroča izčrpavanje podzemne vode, spremembe mokrišč in obalnih habitatov, zasoljevanje tal in vdor morske vode (evropskaocena tveganja za podnebje).

Več podrobnosti o gospodarjenju z obalnimi vodami je na voljo na strani o obalnih območjih.

Politični okvir

V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je poudarjeno, kako pomembno je zagotoviti, da je sladka voda na voljo na trajnosten način, da se poraba vode močno zmanjša in da se ohrani kakovost vode, poudarjeno pa je tudi tveganje pogostejših in hujših ekstremnih vremenskih pojavov, ki povzročajo suše in poplave ter posledično obsežno gospodarsko škodo. Upoštevanje učinkov podnebnih sprememb v politikah EU, povezanih z vodo, je zato še posebej pomembno.

Cilj okvirne direktive o vodah, sprejete leta 2000, ki je prvi temelj vodne politike EU, je dolgoročno trajnostno upravljanje voda na podlagi visoke ravni varstva vodnega okolja z doseganjem dobrega ekološkega stanja v vseh vodnih telesih. Direktiva se izrecno ne sklicuje na prilagajanje podnebnim spremembam. Vendar so se države članice EU leta 2009 dogovorile, da je treba grožnje, povezane s podnebjem, in načrtovanje prilagajanja vključiti v načrte upravljanja povodij, pripravljene v skladu z okvirno direktivo o vodah.

Cilj direktive EU o poplavah, sprejete leta 2007, je usklajeno ocenjevanje in obvladovanje poplav po vsej EU, upoštevanje vplivov podnebnih sprememb pa je neposredno vključeno v njeno izvajanje.  Države članice morajo oceniti poplavno ogroženost na svojem ozemlju in pripraviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, v katerih bodo upoštevani vplivi podnebnih sprememb.

Vprašanja v zvezi s pomanjkanjem vode in sušami so bila prvič obravnavana v sporočilu Evropske komisije o spopadanju z izzivom pomanjkanja vode in suš v Evropski uniji (2007), da bi se približali gospodarstvu, ki gospodarneje izkorišča vodo in varčuje z njo. Leta 2012 je bilo objavljeno sporočilo Načrt za varovanje evropskih vodnih virov, ki države članice spodbuja k boljšemu vključevanju obvladovanja tveganja suše in vidikov podnebnih sprememb v svoje prihodnje načrte upravljanja povodij ter pri razvoju medsektorskih načrtov in načrtov za obvladovanje več nevarnosti. Najnovejši ukrep za zmanjšanje pomanjkanja vode je nova uredba o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, sprejeta leta 2020, ki določa nova pravila za spodbujanje in olajšanje ponovne uporabe vode s poudarkom na namakanju v kmetijstvu. Poleg tega namerava Evropska komisija v skladu z novo strategijo prilagajanja prispevati k zmanjšanju porabe vode z zvišanjem zahtev za varčevanje z vodo za proizvode, spodbujanjem učinkovite rabe in varčevanja z vodo ter spodbujanjem širše uporabe načrtov za obvladovanje suše ter trajnostnega upravljanja tal in rabe zemljišč. Da bi zagotovili oskrbo s pitno vodo, revidirana direktiva o pitni vodi zdaj v oceno tveganja sistemov oskrbe vključuje upoštevanje vplivov podnebnih sprememb. Leta 2023 je bila izdana nova uredba o ponovni uporabi vode, da bi se izboljšala alternativna oskrba z vodo, pri kateri se ponovno uporablja voda iz komunalnih čistilnih naprav.

V podporo izvajanju prilagajanja v načrtih upravljanja povodij iz okvirne direktive o vodah so na voljo smernice o skupni strategiji izvajanja „Upravljanje povodij v spreminjajočem se podnebju“,da se zagotovi vključitev s podnebjem povezanih groženj in načrtovanja prilagajanja v načrte upravljanja povodij. Načrti morajo prikazati vsaj, i) kako so projekcije podnebnih sprememb prispevale k oceni pritiskov in vplivov, ii) kako so programi spremljanja oblikovani za odkrivanje vplivov podnebnih sprememb in iii) kako so izbrani ukrepi odporni na predvidene podnebne razmere.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 zagotavlja celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se danes in v prihodnosti sooča Evropa. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, tudi ob upoštevanju tveganja za sektor gospodarjenja z vodami.

Krepitev baze znanja o vplivih podnebnih sprememb na svetovni hidrološki cikel je bistvenega pomena za trajnostno gospodarjenje z vodami. Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Vplivi, prilagajanje in ranljivost) posodablja ta okvir in poudarja različne posledice, povezane z učinki podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, v vodnem sektorju. Dodatna tveganja, vplivi in ranljivosti v vodnem sektorju, povezani z globalnim segrevanjem za 1,5 °C in 2 °C, so namesto tega prikazani v drugem posebnem poročilu IPCC (GlobalWarming of 1.5 °C – Climate-ADAPT (europa.eu)).

Da bi vodne vire prilagodili podnebnim spremembam, Evropska komisija in države članice sodelujejo pri izboljšanju baze znanja. Številni viri informacij so združeni v evropskem informacijskem sistemu za vode (WISE).

Evropska agencija za okolje je v več poročilih združila pomembne informacije o vplivih podnebnih sprememb v Evropi. Poročilo o podnebnih spremembah, vplivih in ranljivostih za leto 2016  obravnava pretekle in napovedane vplive podnebnih sprememb na ekosisteme in družbo, vključno z vplivi na vodni sektor. Poročilo o poplavnih tveganjih in okoljski ranljivosti za leto 2016 se osredotoča na vlogo poplavnih ravnic pri varstvu pred poplavami, upravljanju voda in varstvu narave. Podobno poročilo o evropskih poplavnih ravnicah za leto 2020 kaže, da naravne poplavne ravnice podpirajo doseganje več ciljev politike EU. Poročilo z naslovom Nature-based solutions (NbS) in Europe (Naravne rešitve v Evropi), objavljeno leta 2021, vsebuje poglavje o upravljanju voda.

Skupno raziskovalno središče (JRC) je objavilo poročilo o vplivih podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v Evropi v letu 2020, ki vključuje več poglavij v zvezi z vodnimi viri. Poročilo ugotavlja, da se južna Evropa sooča z zmanjšanjem razpoložljivosti vode in posledično s povečanjem pomanjkanja vode. Suše bodo pogostejše, dolgotrajnejše in intenzivnejše v južnih in zahodnih delih Evrope, poplave rek in obalnih območij pa se bodo zaradi podnebnih sprememb verjetno še povečale. To pregledno poročilo je dopolnjeno z vrsto bolj specifičnih poročil, ki zagotavljajo podrobnejše informacije o različnih vplivih na vodne vire:

• Podnebne spremembe in evropski vodni viri
• Posledice globalnega segrevanja in suše v EU
• Globalno segrevanje in človekove posledice ekstremnih vročinskih in hladnih pojavov v EU
• Prilagajanje vse večji poplavni ogroženosti obalnih območij v EU zaradi podnebnih sprememb
• Prilagajanje vse večji poplavni ogroženosti rek v EU zaradi podnebnih sprememb

Skupno raziskovalno središče je leta 2018 objavilo tudi konceptualni okvir za oceno in obvladovanje tveganja suše ter nedavno analiziralo učinke ukrepov za varčevanje z vodo na evropske vodne vire, pri čemer je ugotovilo, da je za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na vodne vire potrebna večja ambicioznost ukrepov za učinkovito rabo vode. Poleg tega je Skupno raziskovalno središče razvilo evropski sistem za ozaveščanje o poplavah (EFAS), ki zagotavlja verjetne informacije o poplavah več kot 48 ur vnaprej. Ta portal uporabljajo upravitelji v nujnih primerih po vsej Evropi.

Številne države članice s pomočjo programov, ki jih financira EU, kot so Obzorje 2020, LIFE (okolje in podnebni ukrepi) in Interreg, z različnimi projekti izboljšujejo bazo znanja o strategijah, politikah in ukrepih za prilagajanje, povezanih z vodo. Pri tem je zlasti pomembno pričakovano povečanje hidrološkega ekstrema, ki ga povzročajo vplivi podnebnih sprememb. V projektu IMPREXso na primer projektni partnerji razvili inovativne pristope in pomagali izboljšati sposobnost predvidevanja prihodnjih hidroloških ekstremnih dogodkov in odzivanja nanje. Projekt OPERANDUM si prizadeva zmanjšati hidrometeorološka tveganja na evropskih ozemljih s sooblikovanjem, skupnim razvojem, uvajanjem, preskušanjem in predstavitvijo inovativnih zelenih in modrih/sivih/hibridnih NbS. Cilj projekta RECONECT je hitro okrepiti evropski referenčni okvir za NbS za zmanjšanje hidrometeorološkega tveganja s prikazom, sklicevanjem, nadgradnjo in izkoriščanjem obsežnih NbS na podeželskih in naravnih območjih.

Nekateri projekti se osredotočajo zlasti na izboljšanje obvladovanja poplav ali pomanjkanja vode. Cilj projekta SCOREwater je uvedba digitalnih storitev za izboljšanje ravnanja z odpadno vodo, meteornimi vodami in poplavami, da bi se povečala odpornost mest proti podnebnim spremembam. Projekt LIFE UrbanStorm olajšuje razvoj in izvajanje celostnih pristopov k strategijam in akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se povečala odpornost estonskih občin na podnebne spremembe, zlasti njihova sposobnost obvladovanja nenadnih poplav. V okviru projekta SPONGE 2020 so bili pripravljeni nabor orodij, sveženj smernic in čezmejni akcijski načrt za podporo vključevanju deležnikov in participativnim ukrepom pri prilagajanju podnebnim spremembam za boljše obvladovanje poplav v mestih. Problem pomanjkanja vode se na primer obravnava v okviru projekta W2W – Water to Water, ki spodbuja inovativen sistem razsoljevanja za obravnavanje pomanjkanja vode v sredozemski regiji, ali projekta DRYvER, katerega cilj je razvoj strategij za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje pri sušenju rečnih omrežij, ki vključuje hidrološke, ekološke (vključno s sonaravnimi rešitvami), socialno-ekonomske in politične vidike.

Dodatne informacije o preteklih in tekočih projektih so na voljo na portalu WISE in v podatkovni zbirki CORDIS.

Podpora naložbam in financiranju

Decembra 2020 je bil objavljen novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027; zagotavlja številne možnosti financiranja v vodnem sektorju. Raziskovalni in inovacijski projekti se lahko financirajo iz programa Obzorje Evropa. Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembampodpira regije, mesta in lokalne organe pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb ter zagotavlja financiranje v okviru okvirnih programov EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Priložnosti za financiranje so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

Dodatna sredstva so na voljo v okviru programa LIFE za okolje in podnebne ukrepe, ki se med drugim osredotoča na doseganje prehoda na trajnostno podnebno nevtralno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, ter na varstvo, obnovo in izboljšanje kakovosti vode. Program vključuje podprogram za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter financira inovativne tehnologije, razvoj najboljših praks in dejavnosti, ki podpirajo izvajanje okoljskih in podnebnih načrtov, razvitih na regionalni, večregionalni ali nacionalni ravni. Financiranje je na voljo tudi prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki podpira dejavnosti sodelovanja med regijami v različnih državah članicah (glej programe Interreg). Drug pomemben vir financiranja vodnega sektorja je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki je del skupne kmetijske politike in spodbuja trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebne ukrepe ter podpira projekte, ki se osredotočajo na ukrepe za obnovo, ohranjanje in izboljšanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, s pozitivnim učinkom na biotsko raznovrstnost, tla, vodo in zrak.

Podpora izvajanju

V skladu z načrtom za vodo se je začelo vzpostavljanje vodnih bilanc na ravni EU, ki so utrle pot natančnejši količinski opredelitvi obremenitev vodnih virov in sektorskih/geografskih razlik. V zvezi s tem so na voljo posebne smernice o uporabi vodnih bilanc. Poleg tega je evropska platforma za ukrepe naravnega zadrževanja vode platforma, ki podpira izvajanje evropske okoljske politike o zeleni infrastrukturi kot način za prispevanje k celostnim ciljem v zvezi z ohranjanjem in obnovo narave in biotske raznovrstnosti ter urejanjem krajine.

Poleg tega se na ravni EU močno spodbuja uporaba omrežnih storitev in zelene infrastrukture. V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je navedeno, da so sonaravne rešitve še posebej primerne za povečanje odpornosti proti vplivom vode na podnebne spremembe, in spodbuja se njihova uporaba pri izvajanju okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o poplavah.

MRE prilagoditev

Načrte upravljanja povodij in načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, pripravljene na podlagi okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o poplavah, morajo evropske države članice revidirati s šestletnim cikličnim pristopom. Po vsaki posodobitvi mora Evropska komisija objaviti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju teh direktiv. Ta poročila vsebujejo informacije o tem, kako so države članice upoštevale vplive podnebnih sprememb pri pripravi načrtov. Zadnje poročilo je bilo sprejeto leta 2021 in je šesto poročilo o izvajanju okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah. V zvezi z izvajanjem okvirne direktive o vodah Evropska komisija navaja, da upoštevanje vplivov podnebnih sprememb ostaja pomemben izziv v naslednjih ciklih izvajanja okvirne direktive o vodah. Čeprav je večina držav članic pri pripravi zadnjih načrtov upravljanja povodij upoštevala podnebne spremembe, učinkovitost metodologij za krepitev podnebne odpornosti ni jasna, zelena infrastruktura in ukrepi za zadrževanje vode pa se na splošno premalo uporabljajo.  V prvem ciklu izvajanja direktive o poplavah je velik delež držav članic upošteval vsaj nekatere vidike podnebnih sprememb, vendar njihovih vplivov ni poglobljeno obravnaval. Direktiva o poplavah zahteva večjo pozornost vplivom podnebnih sprememb od drugega cikla naprej. Poročilo na primer priporoča tesnejše usklajevanje z nacionalnimi strategijami prilagajanja.