Vključitev prilagajanja podnebnim spremembam v načrte za ohranjanje vode in suše

Bistvenega pomena za načrt za obvladovanje suše in/ali ohranjanje vode je opredelitev ustreznih deležnikov, ki so udeleženi pri oskrbi z vodo, načrtovanju suše in ohranjanju vode. Te skupine zainteresiranih strani morajo biti vključene in pravično zastopane v zgodnji fazi priprave načrta. Sodelovanje v procesu načrtovanja daje deležnikom priložnost, da razvijejo razumevanje stališč drug drugega in ustvarijo skupne rešitve. Lokalni deležniki najbolje poznajo različne sektorje rabe vode in sestavne dele hidrološkega cikla ter lahko zagotovijo, da so cilji skladni in se izvajajo tam, kjer so socialno-ekonomski stroški najnižji. Aktivno sodelovanje prispeva k doseganju uravnoteženega upravljanja vodnih virov, s čimer se čim bolj zmanjšajo konflikti med različnimi uporabami in vplivi na okolje.

Dober pristop je ustanovitev delovnih skupin ali forumov, ki združujejo identificirane zainteresirane strani, izkušene in priznane strokovnjake s področja voda, ki lahko svetujejo in se posvetujejo med pripravo načrtov. Poleg tega se lahko sektorske preglednice, v katerih so razprave lahko bolj tekoče, in majhne skupine deležnikov štejejo za koristna orodja za spodbujanje udeležbe javnosti. Obveščanje javnosti in posvetovanje z njo lahko potekata v skladu z reguliranimi ali zakonsko določenimi postopki (npr. uradnimi bilteni) ali širokimi in lahko dostopnimi publikacijami ter elektronskimi sredstvi obveščanja, ki jih družba pozneje pogosteje uporablja.

Pomemben dejavnik uspeha pri oblikovanju in izvajanju načrtov za obvladovanje suše in ohranjanje voda je razpoložljivost poglobljenega znanja o:

vzorec rabe vode in njen prispevek k dobremu počutju;

hidrološke razmere vodnih teles in s tem povezane srednje- do dolgoročne projekcije podnebnih sprememb;

· dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje po vodi v gospodarskih sektorjih, v katerih se porabi veliko vode, in na javno porabo vode.

Za uspešen načrt za obvladovanje suše in ohranjanje vode sta med celotnim postopkom načrtovanja potrebna dejavno sodelovanje deležnikov ter dober dialog med znanostjo in oblikovalci politik. Poleg tega bi bilo treba načrt za obvladovanje suše in ohranjanje voda vključiti v načrte upravljanja povodij, ki jih zahteva okvirna direktiva EU o vodah, ali uskladiti z njimi. Vzpostavitev učinkovitih sistemov opozarjanja na sušo dodatno prispeva k uspešnemu izvajanju načrta za obvladovanje suše in ohranjanje voda.

Nasprotja med socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vrednotami in interesi lahko ovirajo potrebno sodelovanje med zasnovo in izvajanjem načrta, zlasti kadar primanjkuje vodnih virov. Pravne omejitve med postopkom načrtovanja se med drugim nanašajo na vodne pravice, obstoječe zakone o javnem zaupanju, zahteve za javne dobavitelje vode, vprašanja odgovornosti.

Stroški, povezani z razvojem načrta za obvladovanje suše in ohranjanje vode na državni ravni, se lahko ocenijo med 50 000 in 100 000 EUR. Stroški izvajanja se precej razlikujejo, odvisno od obravnavanega obsega, resnosti problema, lokalnih značilnosti vodnih teles in rabe vode ter sklopa načrtovanih ukrepov. Stroške je treba vedno pretehtati glede na izgube, ki bi nastale, če ne bi bilo načrta.

Koristi so, da lahko vsi gospodarski sektorji nadaljujejo z dejavnostmi na organiziran način, vendar z nižjim vodostajem, kar pomeni, da je manj gospodarskih in okoljskih motenj v primerjavi z nenadzorovano sušo.

Uredba o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode za namakanje v kmetijstvu

Za reševanje vprašanja pomanjkanja vode in suše v EU je Evropska komisija leta 2007 izdala sporočilo z naslovom „Obravnavanjeizziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“. V sporočilu je naveden sklop možnosti politike, ki jih je mogoče izvajati kot usklajeno ukrepanje EU za povečanje učinkovite rabe vode in varčevanja z vodo ter izboljšanje pripravljenosti na sušo in obvladovanja tveganja. Okvirna direktiva o vodah, vodilna pobuda vodne politike EU, priznava sušo kot možno nevarnost, ki lahko izniči prizadevanja za doseganje dobrega ekološkega stanja vodnih teles Skupnosti. Novembra 2012 je bil dokončan pregled politike v zvezi s pomanjkanjem vode in sušami, ki je bil vključen v načrtza varovanje evropskih voda. V pregledu je bilo ugotovljeno, da je bil dosežen napredek pri izvajanju instrumentov politike, predlaganih v sporočilu Komisije iz leta 2007, vendar splošni cilj, tj. obrniti trende pomanjkanja vode in suše, ni bil dosežen. „Načrt“ je države članice spodbudil k boljšemu vključevanju obvladovanja tveganja suše v svoje prihodnje načrte upravljanja povodij, da se zagotovi doslednost pri upravljanju vodnih virov. Evropska komisija je leta 2020 objavila novo uredboo minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode za namakanje v kmetijstvu,ki je pomembna za ohranjanje vode in določa pravila za minimalne zahteve za varno ponovno uporabo očiščenih komunalnih odpadnih voda za namakanje v kmetijstvu.

Vse hujša suša v Evropski uniji in potreba po ukrepanju sta bili priznani vnovi strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam,sprejeti februarja 2021. Strategija predlaga širšo uporabo načrtov za obvladovanje suše in ukrepov za povečanje zmogljivosti tal za zadrževanje vode in varno ponovno uporabo vode.

Čas izvajanja načrtov za obvladovanje suše in/ali ohranjanje voda je odvisen od več dejavnikov, kot so velikost prizadetega območja, različni interesi deležnikov ter pravne in socialne posledice. Običajni časi izvajanja so od 1 do 5 let.

Ob ustreznem razvoju in izvajanju so načrti za obvladovanje suše in ohranjanje voda običajno srednjeročni ukrepi (> 5 let). Da bi zagotovili njihovo dolgoročno vzdržnost, bi jih bilo treba redno ocenjevati ob upoštevanju podnebnih in družbenih sprememb, novih tehnologij in novih zakonov. Pomembno vlogo imata tudi ocenjevanje in prilagajanje po suši.