Sistemi zgodnjega opozarjanja na vektorske nalezljive bolezni

Zasnova in izvajanje sistema zgodnjega opozarjanja o boleznih VBD vključujeta širok nabor znanj in spretnosti, ki jih zagotavljajo strokovnjaki s področij, kot so tradicionalna okoljska epidemiologija in epidemiologija nalezljivih bolezni, javno zdravje in okoljske spremembe. Zato je vključenih več uprav in institucij na različnih prostorskih ravneh, vključno z nacionalnimi ministrstvi za zdravje, nacionalnimi agencijami za javno zdravje, nacionalnimi medicinskimi entomološkimi enotami, nacionalnimi/regionalnimi/lokalnimi organi za varnost krvi, zdravniki, laboratorijskimi tehniki, veterinarji in drugimi.

Na evropski ravni Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) izvaja vozlišče informacijskih virov, imenovano Evropska mreža za okolje in epidemiologijo (E3). Mreža E3 je sodelovalno omrežje, prek katerega si lahko uporabniki in partnerji mreže E3 izmenjujejo podatke in informacije o tej temi. Center ECDC želi prek mreže E3 spodbujati dejavnosti na tem področju z zbiranjem in razširjanjem podatkov o podnebnih, okoljskih, demografskih in nalezljivih boleznih, ki so jih pripravili številni predvsem evropski raziskovalni projekti, inštituti in vladne agencije. Glavni cilj vzpostavitve mreže E3 je omogočiti vseevropske analize bližajočih se tveganj za širjenje nalezljivih bolezni zaradi okoljskih sprememb. Rezultati teh analiz se posredujejo oblikovalcem politik, strokovnjakom na področju javnega zdravja, agencijam Evropske unije in mednarodnim agencijam, drugim vladnim sektorjem in nevladnim organizacijam. Nacionalni in podnacionalni sistemi se lahko vključijo v širši sistem (kot je E3) za spremljanje in poenotenje vhodnih podatkov ter rezultatov (kot so zemljevidi) za spremljanje vektorjev.

Sistemi zgodnjega opozarjanja o VBD dobro delujejo le, če je mreža spremljanja pojava bolezni ter podnebnih in okoljskih dejavnikov dobro vzpostavljena in ustrezno vzdrževana. Pri spremljanju in analizi VBD je morda treba upoštevati različne spremenljivke (npr. lokalno temperaturo, vlažnost, stanje vegetacije, indeks vode itd.), z metodologijami, ki so danes na voljo, pa morda ne bo mogoče spremljati vseh. Pri opredelitvi rezultatov na področju zdravja z uporabo teh metod spremljanja prihaja do znatnih zamud zaradi zamud pri pridobivanju podatkov (kot so podnebni, ekološki ali epidemiološki, epidemiološki podatki) ter zamud pri opredelitvi primera, diagnozi, poročanju ali drugih elementih, kar lahko povzroči napačno razvrstitev izpostavljenosti.

Odsotnost ali pomanjkljivi sistemi zgodnjega opozarjanja za VBD bi lahko povzročili znatno povečanje vplivov na prizadeto prebivalstvo. Zato je ključnega pomena pravilno izvajanje in upravljanje sistema zgodnjega opozarjanja o VBD. Sisteme zgodnjega opozarjanja za VBD je treba nenehno posodabljati in izboljševati na podlagi nedavnih spoznanj iz raziskav o podnebnih spremembah ali epidemiologiji. Čeprav je doslej že vzpostavljenih več sistemov opozarjanja na okužbo z virusom VBD (npr. preprečevanje okužbe z virusom zahodnega Nila v Grčiji), je več izzivov težko premagati. Med njimi so najpomembnejše težave pri zbiranju podnebnih in epidemioloških podatkov (tj. vhodnih podatkov), pa tudi pri dokazovanju dokazov o stroškovno učinkovitih nadzornih ukrepih. Prav tako je težko primerjati in ekstrapolirati analize.

Stroški sistemov zgodnjega opozarjanja za VBD v absolutnem smislu niso zanemarljivi. Vendar je v primerjavi s potencialno količino izgub, ki jo ti sistemi omogočajo, razmeroma nizka. Dejansko je mogoče s prestrezanjem pojava in širjenja vektorskih nalezljivih bolezni omejiti človeške in finančne stroške morebitne epidemije. Sistemi zgodnjega opozarjanja o VBD vključujejo stroške, povezane z več komponentami nadzornih sistemov, ter stroške biocidov za obvladovanje vektorjev, ki so lahko povezani s človeškimi viri, ukrepi za varnost krvi (npr. postopki presejanja) ali testiranjem na viruse pri ljudeh, živalih ali vektorjih. Poleg tega so potrebna sredstva za vzdrževanje sistema in njegovo nadaljnje izboljšanje.

V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam je poudarjen pomen omejevanja pojavljanja in širjenja nalezljivih bolezni in alergenov, povezanih z geografskimi premiki vektorjev in patogenov. Cilj strategije je „združevati in povezovati podatke, orodja in strokovno znanje za sporočanje, spremljanje, analiziranje in preprečevanje učinkov podnebnih sprememb na zdravje ljudi ter zdravje živali in okolje (tj. pristop „eno zdravje“). V zvezi s tem Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) – neodvisna evropska agencija, ki pripravlja znanstvena mnenja in nasvete o varnosti hrane, prehrani, zdravju/dobrobiti živali, varstvu rastlin in zdravju rastlin – v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zbira podatke o vektorjih in boleznih, ki se prenašajo z vektorji, ter analizira njihovo širjenje v Evropski uniji.

Zasnova in izvajanje sistema zgodnjega opozarjanja za VBD običajno trajata od enega do pet let, odvisno od posebnega cilja in značilnosti sistema.

Dejavnosti preprečevanja in odzivanja, vključno s spremljanjem okužb z VBD pri ljudeh, se na splošno izvajajo letno, sistemi spremljanja pa se stalno upravljajo.