Izboljšanje operativne varnosti pri dejavnostih na morju in na kopnem

Ta možnost vključuje sprejetje sistemov in strategij za povečanje varnosti dejavnosti na morju (plovba, ribolovne dejavnosti) in obalnih dejavnosti (pristanišča, predelovalne dejavnosti) kot odziv na izzive, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Ta možnost je zlasti pomembna za ribiški sektor, ki ga FAO šteje za posebej nevarno dejavnost na morju, vendar je pomembna tudi za druge pomorske dejavnosti, kot so plovba, pristaniške dejavnosti, akvakultura in dejavnosti, povezane s platformami na morju, saj neugodne vremenske razmere in nevihte prispevajo k številnim pomorskim nesrečam.

Dvig morske gladine in naraščanje ravni neviht, zlasti v severni Evropi (EEA, 2017, Vousdoukas idr., 2016), povzročata škodo na več pristaniških infrastrukturah in kopenskih objektih, vključno s poplavami, motnjami v oskrbi z električno energijo, zaustavitvami dela in zaprtjem pristanišč. Isti dogodki so ogrozili varnost posadke in potnikov na morju med plovbo ter bi lahko povzročili zmanjšano uporabo in izvajanje ribolovnih dejavnosti. Poleg tega naj bi hude in nevihtne zime prisilile ribiške ladje, da dlje časa obtičijo v pristanišču, da bi se izognili tveganjem za ribiče, kar povzroča očitne gospodarske izgube. Številni od teh vplivov so opisani kot pomembni na svetovni ravni in na evropski ravni (glej med drugim publikacijo FAO iz leta 2018 o vplivih podnebnih sprememb na ribištvo in akvakulturo, raziskavo UNCTAD o pristaniški industriji o vplivih podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter poročilo Skupnega raziskovalnega središča o vplivih podnebnih sprememb na promet).

Ribiška industrija se že odziva na več vplivov podnebnih sprememb, da bi okrepila operativno varnost in vlagala v zmanjšanje ranljivosti za tveganja nesreč. Primeri so navedeni v prvem pregledu prilagajanja podnebnim spremembam za industrijo morske hrane v Združenem kraljestvu in njegovih zaporednih poročilih o spremljanju, v katerih se postopoma posodabljajo informacije in zbirajo nove povratne informacije deležnikov iz industrije. Strategije prilagajanja, ki obravnavajo varnost na morju, so upoštevane tudi v smernicah IFAD za prilagajanje in blažitev (2015) ter v projektu ClimeFish, financiranem iz programa Obzorje 2020, katerega cilj je zagotoviti, da se poveča proizvodnja morske hrane na območjih in za vrste, kjer obstaja potencial za trajnostno rast glede na pričakovane podnebne spremembe.

Možni ukrepi za izboljšanje varnosti na morju med dejavnostmi na morju se nanašajo na: (i) sprejetje izboljšanih osebnih plavajočih naprav, (ii) naložbe v stabilnost plovil in (iv) izvajanje posebnega usposabljanja za varnost na morju za upravljavce. Kar zadeva ribištvo, bi lahko prilagajanje vključevalo tudi dvigovanje krovov in premičnega orodja, črpanje in delovanje posadke na krmi plovila. Pri dejavnostih na kopnem prilagoditveni ukrepi za povečanje varnosti upravljavcev vključujejo (i) nasipe in nasipe za zaščito infrastrukture, (ii) vzpostavitev postopkov v nujnih primerih v pristaniščih z namenskim in usposobljenim osebjem, (ii) različne ukrepe za povečanje odpornosti pristanišč in zaščito strateških komponent (npr. spremembe zasnove infrastrukture in uporabljenega materiala) ter (iii) premestitev predelovalnih obratov na celino.

V skladu s poročilom Skupnega raziskovalnega središča o vplivih podnebnih sprememb na promet ključni pristopi k prilagajanju za evropska morska pristanišča vključujejo dvig infrastrukture za izravnavo predvidene morske gladine, gradnjo zaščite pred nevihtami in premestitev morskih pristanišč. Ti pristopi lahko prispevajo k večji varnosti izvajalcev, ki delajo na morju ali na kopenskih objektih v neugodnih razmerah. Premestitev morskih pristanišč bi bilo treba obravnavati le, kadar je morsko pristanišče zelo izpostavljeno poplavam, kar je zelo draga rešitev. Skrbno bi bilo treba razmisliti o trdi obalni obrambi za zaščito morskih pristanišč pred poplavami (vključno z nasipi, morskimi zidovi in valobrani), pri čemer bi bilo treba oceniti morebitne povezane vplive na okolje, kot sta obalna erozija in degradacija habitatov.

Poleg zgoraj opisanih lahko varnost pri dejavnostih na morju in na kopnem podpirajo tudi druge prilagoditvene možnosti, vključno z vzpostavitvijo sistemov spremljanja, modeliranja in napovedovanja ter sistemov zgodnjega opozarjanja, ki lahko izvajalce dejavnosti pravočasno obveščajo o tveganjih zaradi neugodnih vremenskih razmer. Tudi določanje območij in lokacij na podlagi tveganja ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih podnebnih tveganj lahko poveča varnost na morju, zlasti za sektor akvakulture. Nazadnje, večji dostop do finančnih storitev in mehanizmov zavarovanja lahko pomaga povečati odpornost podjetij, zlasti revnih skupnosti. Ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih podnebnih tveganj se lahko poveča tudi varnost na morju, zlasti za sektor akvakulture. Nazadnje, povečanje dostopa do finančnih storitev in zavarovalniških mehanizmov (glej možnost Zavarovanje kot orodje za obvladovanje tveganj)lahko pomaga povečati odpornost podjetij, zlasti revnih skupnosti.

Prilagoditev pomorskega prometa je del rešitev za zagotavljanje kontinuitete dobavnih verig za poslovni in industrijski sektor. Navedena tveganja podnebnih sprememb povzročajo motnje, ki bi lahko končno povzročile višje stroške in vplivale na kupca, dobavitelja ali celotno dobavno verigo.