Onesnaženost zraka

Opazovani učinki

Leta 2019 je bilo približno 307 000 prezgodnjih smrti v EU-27 mogoče pripisati dolgotrajni izpostavljenosti trdnim delcem s premerom 2,5 μm ali manj (PM_2,5). Dušikov dioksid (NO₂₎je bil povezan s 40 400 prezgodnjimi smrtmi, prizemni ozon (O₃₎pa s 16 800 prezgodnjimi smrtmi (EEA, 2021).

V zadnjih letih se delež mestnega prebivalstva, izpostavljenega koncentracijam onesnaževal zraka nad mejnimi vrednostmi EU, in posledični vpliv na zdravje zmanjšujeta za PM_2,5 in NO₂ (glej sliko zgoraj). Koncentracija prizemnega ozona v severni polobli se v Evropi povečuje, medtem ko se najvišje svetovne vrednosti zmanjšujejo (Andersson idr., 2017; Orru idr., 2019; Paoletti idr., 2014).

Vse več je dokazov, da se negativni učinki onesnaženosti zraka na zdravje pojavljajo tudi pod ravnmi iz direktive EU o kakovosti zunanjega zraka, kar se odraža v novih svetovnih smernicah SZO o kakovosti zraka (SZO, 2021). Ker so posodobljene smernice SZO strožje za večino onesnaževal, bosta delež mestnega prebivalstva, izpostavljenega nezdravim koncentracijam onesnaževal zraka, in s tem povezan vpliv na zdravje večja od prejšnjih ocen.

Urbano prebivalstvo, izpostavljeno koncentracijam onesnaževal zraka nad izbranimi standardi EU za kakovost zraka, EU-27 in Združeno kraljestvo
_{Vir: EEA, Preseganje standardov kakovosti zraka v Evropi}

Predvideni učinki

Spremembe temperature, padavin, vetra, vlažnosti ali sončnega sevanja, povezane s podnebnimi spremembami, vplivajo na kakovost zraka in jo lahko poslabšajo (Fu in Tian, 2019). To se zgodi s spremenjenimi emisijami iz naravnih virov (kot so požari v naravi, mineralni prah, morska sol, biogene hlapne organske spojine (BVOC)); emisije iz človeških virov (kot je amoniak iz kmetijstva); stopnje kemičnih reakcij v ozračju; ter postopki prevoza, disperzije in usedanja onesnaževal zraka (Fortems-Cheiney idr., 2017; Geels idr., 2015).

V zvezi z zdravjem ljudi je kombinacija toplotnega stresa in onesnaženosti zraka še posebej škodljiva. Simultana izpostavljenost prebivalstva visokim temperaturam in onesnaženosti zraka (PM, NO₂ ali O₃) je bila povezana s povečano stopnjo umrljivosti zaradi srčno-žilnih in respiratornih vzrokov (EEA, 2020). Sedanje in predvidene demografske spremembe, kot je staranje prebivalstva z vse večjo razširjenostjo osnovnih zdravstvenih težav, bodo prav tako prispevale k povečanju bremena bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka.

Trdni delci

Koncentracije delcev v zraku naj bi se v prihodnosti nekoliko povečale, čeprav z nekaj negotovosti (Doherty idr., 2017; Park idr., 2020). Podnebne spremembe namreč vplivajo na emisije predhodnikov trdnih delcev: število in resnost naravnih požarov v naravi ter emisije morske soli naj bi se povečali. Poleg tega višje temperature povečujejo emisije biogenega in kmetijskega amoniaka (Geels idr., 2015). Tudi kemijske reakcije, ki vodijo do proizvodnje sekundarnih delcev, so okrepljene s spremembami temperature in vlažnosti (Megaritis et al., 2014). Nazadnje, zmanjšanje hitrosti vetra, na primer napovedano za dele sredozemske regije (Ranasinghe idr., 2021), in zmanjšanje padavin bosta zmanjšala redčenje in odlaganje trdnih delcev, kar bo povzročilo višje ravni koncentracije zraka (Doherty idr., 2017).

prizemni ozon

V spreminjajočem se podnebju so poleti predvidene višje koncentracije O3 na tleh, pri čemer je največje povečanje predvideno za najtoplejše scenarije ter za južno in srednjo Evropo (Fortems-Cheiney idr., 2017; Colette idr., 2015). Najvišje koncentracije naj bi se povečale, kar je pomembno za vplive na zdravje, saj je kratkoročna izpostavljenost visokim najvišjim koncentracijam prizemnega ozona povezana z zdravstvenimi težavami dihal ter srca in ožilja (Doherty idr., 2017). Po scenariju RCP4.5 se v nekaterih državah srednje in južne Evrope leta 2050 pričakuje do 11-odstotno povečanje umrljivosti, povezane s prizemnim ozonom (Orru idr., 2019).

V atmosferi nastaja prizemni ozon s fotokemičnimi reakcijami hlapnih organskih spojin (HOS) in dušikovih oksidov (NOx) ob prisotnosti sončne svetlobe. V okviru podnebnih sprememb se bodo emisije BVOC verjetno povečale zaradi večjega števila vročih dni; povečanje ravni CO2 v ozračju lahko vpliva tudi na proizvodnjo BVOC (Fu in Tian, 2019). Povečane svetovne koncentracije metana in višje temperature pospešujejo tudi proizvodnjo O3 na tleh. Poleg tega naj bi pričakovani večji pritok stratosferskega ozona v troposfero še povečal ravni prizemnega ozona po vsej Evropi (Fortems-Cheiney et al., 2017).

Dušikov dioksid

Pričakuje se, da podnebne spremembe ne bodo vplivale na ravni koncentracije NO_2.

Druga onesnaževala zraka

Visoke ravni vlažnosti in poplavljanja stavb lahko podprejo rast plesni in povečajo razširjenost bolezni dihal (D’Amato idr., 2020). Poleg tega lahko onesnaženost zraka (zlasti dolgoročno visoke ravni NO₂₎ na mestnih območjih poveča alergenost cvetnega prahu (Gisler, 2021; Plaza idr., 2020), na koncentracijo in sezonskost katerih vpliva spreminjajoče se podnebje.

Politični odzivi

Revidirane globalne smernice SZO za kakovost zraka so trdna znanstvena podlaga za sprejemanje odločitev o politiki čistega zraka po vsem svetu.  Evropska unija v okviru evropskega zelenega dogovora revidira direktivi o zunanjem zraku, da bi ju bolje uskladila z novimi smernicami SZO. Blažilni ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 pogosto pozitivno vplivajo na emisije onesnaževal zraka iz prometa, proizvodnje energije, ogrevanja gospodinjstev itd., kar ustvarja razmere, ki koristijo vsem.

Ocene kakovosti zraka, vključno z vplivom na zdravje, vsako leto izvedejo različni organi. Sistemi za napovedovanje in zgodnje opozarjanje na onesnaženost zraka lahko skupaj z zdravniškimi nasveti zmanjšajo tveganja za zdravje. Uporabljajo jih lahko tudi zdravstveni sistemi za pripravo na večje število pacientov na urgentnih oddelkih. Sistemi za napovedovanje in zgodnje opozarjanje delujejo na lokalni in regionalni ravni, kot je na primer evropski indeks kakovosti zraka Evropske agencije za okolje. V več evropskih državah so ravni koncentracije ozona vključene v akcijske načrte za zdravje pri vročini.

Znanstveni projekti za državljane o kakovosti zraka zagotavljajo informacije, ki temeljijo na dokazih, in ozaveščajo državljane.