Pravična odpornost

Mestna

Ključna sporočila

• Od lokalne do globalne ravni so najranljivejši ljudje in skupnosti najbolj ogroženi zaradi vplivov podnebnih sprememb, imajo najmanj zmogljivosti za prilagajanje ter najmanj verjetno, da bodo slišani, priznani in imeli koristi od prilagoditvenih ukrepov. Strategije za pravično odpornost priznavajo neenakomerno porazdelitev vplivov podnebnih sprememb na ljudi in kraje, neenake predpogoje in zmogljivosti (socialne, gospodarske, politične, zdravstvene itd.) za prilagajanje in sodelovanje pri koristih, ki jih zagotavljajo prilagoditveni ukrepi.
• Koncept „nihče ne sme biti zapostavljen“ je ključni element nedavnih in prihodnjih politik EU, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam, vključno s svežnjem politik evropskega zelenega dogovora in misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Zlasti nova prilagoditvena strategija EU se izrecno osredotoča na pravično odpornost.
• Za zagotovitev, da nihče ne bo zapostavljen, se je treba osredotočiti na vidike enakosti v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja prilagajanja ter na vseh ravneh upravljanja. Bistvenega pomena je tudi smiselno sodelovanje ranljivih skupin v teh procesih.

Pravična odpornost – premagovanje neenakosti pri podnebnih tveganjih in prilagoditveni ukrepi

Najranljivejši ljudje - zaradi svoje starosti, zdravja, kraja bivanja ali socialno-ekonomskega statusa - in sistemi so najbolj ogroženi zaradi vplivov podnebnih sprememb, imajo najmanj zmogljivosti za prilagajanje in najmanj verjetno je, da bodo slišani, priznani in imeli koristi od prilagoditvenih ukrepov. Prilagoditveni ukrepi lahko odpravijo nekatere od teh neenakosti, lahko pa tudi poglobijo že obstoječe vrzeli.

Koncept „nihče ne sme biti zapostavljen“ pri podnebnih spremembah, imenovan tudi „pravica pri prilagajanju“ ali „pravična odpornost“, je zato treba ustrezno upoštevati pri izvajanju pravičnega, preobrazbenega in dolgoročnega prilagajanja podnebnim spremembam, da bi se izognili neprilagojenim praksam, prerazporeditvi tveganja ali krepitvi obstoječih neenakosti ter ustvarjanju „zmagovalcev“ in „poražencev“ (evropskoteritorialno sodelovanje, 2021). To vključuje zlasti:

• Zmanjšanje neenakega bremena podnebnih tveganj – podnebne spremembe nesorazmerno vplivajo na nekatere skupine in regije zaradi neenakomerne izpostavljenosti podnebnim spremembam, že obstoječih ranljivosti, različnih gospodarskih in političnih zmogljivosti ter različnega dostopa do javnih storitev in infrastrukture (kot so ustrezna stanovanja, zaščitena pred poplavami in ekstremnimi temperaturami). Poročilo Evropske agencije za okolje zagotavlja nadaljnji vpogled v neenakosti v ranljivosti in izpostavljenosti podnebnim nevarnostim.
• Zagotavljanje enakosti pri porazdelitvi koristi (in bremen) prilagajanja – Prilagodljivi ukrepi in politike ne koristijo nujno vsem v enaki meri, v nekaterih primerih pa lahko celo privedejo do „maladaptacije“. Na primer, naložbe v prilagajanje (npr. zelene površine, zavarovanje pred poplavami, lokalni ukrepi za varčevanje z vodo ali hlajenje), ki ne zagotavljajo cenovne dostopnosti, lahko izključijo gospodinjstva z nizkimi dohodki.

Za zagotovitev, da nihče ne bo zapostavljen, se je zato treba osredotočiti na pravosodne vidike v vseh fazah cikla politike prilagajanja ter smiselno vključiti prizadete in ranljive skupine v postopke odločanja.

Politični okvir

Vse bolj se priznava, da v vseh sektorjih politik EU, tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam, nihče ne sme biti zapostavljen. Pravična odpornost je osrednjega pomena za Agendo ZN 2030 in novo prilagoditveno strategijo EU, s katero se izvajajo podnebna pravila EU. V strategiji je poudarjeno, kako pomembno je doseči odpornost na pravičen in pošten način ter da morajo biti prilagoditveni ukrepi zasnovani tako, da upoštevajo socialne vidike, vključno z mednarodnimi razsežnostmi podnebnih tveganj in prilagajanja nanje. Evropsko unijo zavezuje k podpiranju pravičnega prehoda z vrsto politik in shem financiranja ter z izvrševanjem obstoječe zaposlitvene in socialne zakonodaje.

Evropski zeleni dogovor poudarja „pravičen prehod“ na družbo brez neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, pri čemer priznava, da je treba obravnavati nesorazmerno breme za nekatere države in skupine prebivalstva. Ukrepe v okviru evropskega zelenega dogovora, kot je sveženj „Pripravljeni na 55“, bo usmerjal evropski steber socialnih pravic,da bi se gospodarske in okoljske politike uravnotežile s socialnimi.

Izboljšanje baze znanja

Čeprav je izraz „pravična odpornost“ na področju podnebne politike razmeroma nov, že obstaja uveljavljeno področje raziskav o družbenih posledicah podnebnih sprememb, v zadnjem času pa se povečuje tudi baza znanja na svetovni in evropski ravni.

Več poročil posebej obravnava to temo, tako na svetovni ravni kot na ravni EU. V petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (AR5)  je že priznana neenakomerna porazdelitev podnebnih tveganj v različnih sektorjih, v najnovejšem šestem ocenjevalnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (AR6) pa je pravičnost poudarjena kot temeljna kakovost prilagajanja podnebnim spremembam na vseh ravneh upravljanja. Zlasti so v prispevku delovne skupine II k šestemu ocenjevalnemu poročilu opredeljena načela pravičnosti, ki bi jih bilo treba upoštevati pri ocenjevanju možnosti prilagajanja.

V osmem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji so predstavljene sedanje socialno-ekonomske in teritorialne razlike v Evropi ter način njihovega zaostrovanja zaradi vplivov podnebnih sprememb, kar kaže, da bi se morala kohezijska politika razvijati, da bi se lahko odzvala na te izzive.

V tehničnem dokumentu ETC/CCA z naslovom „Leaving No One Behind“ in Climate Resilience Policy and Practice in Europe“ (Nihče ne sme biti zapostavljen v politiki in praksi na področju odpornosti proti podnebnim spremembam v Evropi) (2021)so proučene praktične posledice „pravičnega prehoda“ v okviru prilagajanja in odpornosti proti podnebnim spremembam – „pravična odpornost“. Zagotavlja vpogled v to, kako upoštevati pravosodne vidike v vseh fazah cikla politike prilagajanja v skladu s podpornim orodjem za prilagajanje. Drugi izdelki EEA in ETC/CCA, pomembni za razumevanje pravične odpornosti, upoštevajo zdravstvene in z mesti povezane vidike politik pravične odpornosti.

Cilj Evropske agencije za okolje je obravnavati vidike pravičnosti v politikah blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v okviru celostnega pristopa. V poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom Exploring the social challenges of low-carbon energy policies in Europe (Preučitev socialnih izzivov nizkoogljičnih energetskih politik v Evropi) so vidiki prilagajanja upoštevani pri oceni nepoštenih učinkov davkov na ogljik in energijo ter analizi politike, da bi se čim bolj povečale koristi za cilje, povezane s prilagajanjem.

Kratko poročilo EEA iz leta 2022 z naslovom Towards ‘just resilience’: pri prilagajanju podnebnim spremembam nihče ne sme biti zapostavljen, obravnava, kako podnebne spremembe vplivajo na ranljive skupine in kako je mogoče te vplive preprečiti ali zmanjšati s pravičnimi prilagoditvenimi ukrepi. V njem so predstavljeni tudi primeri politik in ukrepov, usmerjenih v pravičnost, iz vse Evrope.

EU izvaja tudi več ukrepov, da bi oblikovalcem politik in strokovnim delavcem zagotovila dodatno znanje in metodologije za izvajanje pravičnih politik in ukrepov za odpornost. Strokovna skupina za gospodarski in družbeni učinek raziskav (ESIR) na primer Komisiji zagotavlja z dokazi podprte nasvete glede politike, kako razviti pravično, v prihodnost usmerjeno in preobrazbeno politiko na področju raziskav in inovacij.

Evropska komisija in Evropska agencija za okolje v sodelovanju z več partnerji na ravni EU in svetovni ravni razvijata evropski observatorij za podnebje in zdravje. Zagotavlja dostop do najpomembnejših virov znanja o ranljivosti družbenih skupin za podnebne vplive in tveganja, povezana z zdravjem, ter o pravičnosti pri odzivih politike.

Pravosodje v podnebnih politikah je tudi ključna tema programa Obzorje 2020, zlasti za blažitev podnebnih sprememb. Kar zadeva prilagajanje, nekateri tekoči projekti proučujejo distribucijske posledice podnebnih tveganj in z njimi povezanih politik. Projekt CASCADE na primer proučuje širjenje podnebnih tveganj na evropsko družbo na mednarodni ravni in ocenjuje morebitne socialno-ekonomske pomanjkljivosti. Politike so v središču projekta NAVIGATE, ki razvija nove integrirane modele ocenjevanja, s katerimi je mogoče modelirati neenakosti in oceniti, kako politike blažitve in prilagajanja nanje vplivajo. Poleg tega je namen projekta JustNature aktivirati sonaravne rešitve kot orodja za zagotavljanje pravice do zdravja in dobrega počutja v sedmih pilotnih mestih.

Program LIFE prispeva tudi k širjenju baze znanja. Projekt za razvijajoče se regije bo na primer zagotovil praktične izkušnje pri kartiranju ranljivih skupin za ocene tveganja in upoštevanju pravosodnih vidikov pri pripravi občinskih in regionalnih načrtov prilagajanja.

Podpora financiranju in naložbam

EU je zavezana podpiranju „pravičnega prehoda“ z namenskimi shemami financiranja, kot je Sklad za pravični prehod.

Sredstva za prilagajanje so na voljo iz različnih tokov financiranja EU, številni od njih pa podpirajo tudi pravično odpornost. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU, kot je predvideno tudi v prilagoditveni strategiji EU. Poleg tega Evropska komisija prek programa Next Generation EU (750 milijard evrov) zagotavlja tudi sredstva za okrevanje po gospodarski krizi, povezani z epidemijo COVID-19. Program financira nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ki so namenjeni koreniti preobrazbi evropskih gospodarstev s pravičnim podnebnim in digitalnim prehodom.

Program LIFE je v celoti namenjen okolju in ima proračun v višini 1,9 milijarde evrov za podnebne ukrepe, ki vključujejo prilagajanje podnebnim spremembam.

Odpravljanje neenakosti pri zelenem prehodu je tudi v središču ključnih strateških usmeritev programa Obzorje Evropa (95,5 milijarde EUR). V skladu s strateškim načrtom za obdobje 2021–2024 program z raziskavami prispeva k oblikovanju odpornejše, bolj vključujoče in bolj demokratične evropske družbe. V ta namen tema pravičnosti pri ukrepih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje presega delovne programe programa Obzorje Evropa, zlasti pa bo k izvajanju misije za prilagajanje podnebnim spremembam prispevalo šest novih razpisov. Čeprav v nobenem od razpisov niso izrecno omenjeni socialni vidiki, se bodo pri njihovem izvajanju upoštevali pravosodni vidiki v skladu s cilji misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Drugi ustrezni evropski programi financiranja so:

• Skupna kmetijska politika (378,5 milijarde EUR) podpira prilagajanje kmetijskega sektorja, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah kmetov.
• Evropski socialni sklad plus (ESS+) je ključni instrument financiranja za podporo najranljivejšim skupinam v Evropi. ESS financira izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.
• Tudi Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) se lahko nameni prilagajanju in socialni razsežnosti prilagajanja. Prednostne naloge financiranja ESRR vključujejo „bolj zeleno, nizkoogljično in odporno [Evropo]“ ter „bolj socialno“.

Podpora izvajanju

Na evropski ravni se pravična odpornost vključuje in izvaja z ukrepi, ki izhajajo iz evropske strategije za prilagajanje, in drugimi pobudami EU.

Konvencija županov vključuje temo pravične odpornosti v izvajanje politik prilagajanja na lokalni ravni. V okviru mehanizma za podporo politikam zagotavlja smernice za izvajanje prilagajanja, ki izrecno zajemajo neenako izpostavljenost podnebnim vplivom in ranljivost zanje. Začel se je pilotni program za leto 2023 s 40 občinami v 12 državah za pomoč tem občinam na njihovi poti do pravičnega napredka pri prilagoditvenih ukrepih.

Misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam vodi GD CLIMA, njen namen pa je neposredno podpreti vsaj 150 evropskih regij in skupnosti, da bi do leta 2030 postale odporne proti podnebnim spremembam. Misija se osredotoča na rešitve in pripravljenost na vpliv podnebnih sprememb na pravičen in pošten način, in sicer z vključujočimi procesi upravljanja in podpiranjem ukrepov za zaščito zdravja in dobrega počutja ranljivih ljudi. Vključuje vedenjske spremembe in družbene vidike z obravnavanjem novih skupnosti, ki presegajo običajne deležnike.

Pobuda novi evropski Bauhaus spodbuja trajnostnost, kakovost izkušenj in vključevanje v oblikovanje evropskih življenjskih prostorov.