Pravična odpornost

mestno

Ključna sporočila

• Najranljivejši ljudje in skupnosti na lokalni in svetovni ravni so najbolj ogroženi zaradi vplivov podnebnih sprememb, imajo najmanj zmogljivosti za prilagajanje ter je zanje najmanj verjetno, da bodo slišani, priznani in da bodo imeli koristi od prilagoditvenih ukrepov. Strategije za pravično odpornost priznavajo neenakomerno porazdelitev vplivov podnebnih sprememb na ljudi in kraje, neenake predpogoje in zmogljivosti (socialne, gospodarske, politične, zdravstvene itd.) za prilagajanje in izkoriščanje koristi, ki jih zagotavljajo prilagoditveni ukrepi.
• Pojem „nihče ne sme biti zapostavljen“ je ključni element nedavnih in prihodnjih politik EU, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam, vključno s svežnjem politike evropskega zelenega dogovora in misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Zlasti nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam je izrecno osredotočena na pravično odpornost.
• Da nihče ne bo zapostavljen, se je treba osredotočiti na vidike pravičnosti v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja prilagajanja ter na vseh ravneh upravljanja. Bistveno je tudi smiselno vključevanje ranljivih skupin v te procese.

Pravična odpornost – odprava neenakosti na področju podnebnih tveganj in prilagoditvenih ukrepov

Najranljivejši ljudje – zaradi svoje starosti, zdravja, kraja prebivališča ali socialno-ekonomskega statusa – in sistemi so najbolj ogroženi zaradi vplivov podnebnih sprememb, imajo najmanjšo sposobnost prilagajanja ter je najmanj verjetno, da bodo slišani, priznani in da bodo imeli koristi od prilagoditvenih ukrepov. S prilagoditvenimi ukrepi je mogoče odpraviti nekatere od teh neenakosti, vendar obstaja tudi tveganje, da se bodo obstoječe vrzeli še povečale.

Koncept „nihče ne sme biti zapostavljen“ v zvezi s podnebnimi spremembami, imenovan tudi „pravičnost pri prilagajanju“ ali „pravična odpornost“, je zato treba ustrezno upoštevati pri izvajanju pravičnega, preobrazbenega in dolgoročnega prilagajanja podnebnim spremembam, da bi se izognili neprimernim praksam, prerazporedili tveganje ali okrepili obstoječe neenakosti ter preprečili ustvarjanje „zmagovalcev“ in „poražencev“ (evropsko teritorialno sodelovanje, 2021). To vključuje zlasti:

• Zmanjšanje neenakega bremena podnebnih tveganj – podnebne spremembe nesorazmerno vplivajo na nekatere skupine in regije zaradi neenakomerne izpostavljenosti podnebnim spremembam, že obstoječih ranljivosti, različnih gospodarskih in političnih zmogljivosti ter različnega dostopa do javnih storitev in infrastrukture (kot so ustrezna stanovanja za zaščito pred poplavami in ekstremnimi temperaturami). Poročilo Evropske agencije za okolje zagotavlja nadaljnji vpogled v neenakosti v ranljivosti in izpostavljenosti podnebnim nevarnostim.
• Zagotavljanje pravičnosti pri porazdelitvi koristi (in bremen) prilagajanja – prilagoditveni ukrepi in politike ne koristijo nujno vsem v enaki meri in lahko v nekaterih primerih celo privedejo do „neprimernega prilagajanja“. Naložbe v prilagajanje (npr. zelene površine, zavarovanje pred poplavami, lokalni ukrepi za varčevanje z vodo ali hlajenje), ki ne zagotavljajo cenovne dostopnosti, lahko na primer izključijo gospodinjstva z nizkimi dohodki.

Da bi zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen, se je zato treba osredotočiti na pravosodne vidike v vseh fazah cikla politike prilagajanja ter smiselno vključiti prizadete in ranljive skupine v postopke odločanja.

Politični okvir

Vse bolj se priznava potreba po tem, da nihče ne sme biti zapostavljen v vseh sektorjih politike EU, nenazadnje tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam. Pravična odpornost je osrednjega pomena za agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in novo prilagoditveno strategijo EU, s katero se izvajajo podnebna pravila EU. V strategiji je poudarjen pomen pravičnega in poštenega doseganja odpornosti ter oblikovanja prilagoditvenih ukrepov, ki upoštevajo socialne vidike, vključno z mednarodnimi razsežnostmi podnebnega tveganja in prilagajanja. Evropsko unijo zavezuje k podpiranju pravičnega prehoda z vrsto politik in shem financiranja ter z izvrševanjem obstoječe zaposlitvene in socialne zakonodaje.

Evropski zeleni dogovor poudarja „pravičen prehod“ v družbo brez neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in priznava, da je treba obravnavati nesorazmerno breme za nekatere države in skupine prebivalstva. Ukrepe v okviru evropskega zelenega dogovora, kot je sveženj „Pripravljeni na 55“, bo usmerjal evropski steber socialnih pravic,da bi gospodarske in okoljske politike uravnotežili s socialnimi.

Izboljšanje baze znanja

Čeprav je izraz „pravična odpornost“ na področju podnebne politike razmeroma nov, že obstaja uveljavljeno področje raziskav o socialnih posledicah podnebnih sprememb, v zadnjem času pa se povečuje baza znanja na svetovni in evropski ravni.

Več poročil posebej obravnava to temo, tako na svetovni ravni kot na ravni EU. V petem ocenjevalnem poročilu IPCC (AR5)  je bila že priznana neenakomerna porazdelitev podnebnih tveganj v različnih sektorjih, v najnovejšem šestem ocenjevalnem poročilu IPCC (AR6) pa je pravosodje poudarjeno kot ključna kakovost prilagajanja podnebnim spremembam na vseh ravneh upravljanja. V prispevku delovne skupine II k šestemu ocenjevalnemu poročilu so zlasti opredeljena načela pravičnosti, ki bi jih bilo treba upoštevati pri oceni možnosti prilagajanja.

V osmem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji so predstavljene sedanje socialno-ekonomske in teritorialne razlike v Evropi ter kako se še povečujejo zaradi učinkov podnebnih sprememb, pri čemer je navedeno, da bi se morala kohezijska politika razvijati, da bi se odzvala na te izzive.

V tehničnem dokumentu ETC/CCA z naslovom „Leaving No One Behind“ in Climate Resilience Policy and Practice in Europe (Nihče ne sme biti zapostavljen)(2021) so proučene praktične posledice „pravičnega prehoda“ v okviru prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti proti njim – „pravična odpornost“. Zagotavlja vpogled v to, kako upoštevati vidike pravosodja v vseh fazah cikla politike prilagajanja v skladu z orodjem za podporo prilagajanju. Drugi izdelki EEA in ETC/CCA, ki so pomembni za razumevanje pravične odpornosti, upoštevajo zdravstvene in mestne vidike politik pravične odpornosti.

Cilj Evropske agencije za okolje je obravnavanje vidikov pravičnosti v politikah za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v okviru celostnega pristopa. V poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom Exploring the social challenges of low-carbon energy policies in Europe (Raziskovanje socialnih izzivov nizkoogljičnih energetskih politik v Evropi) so pri oceni nepoštenih učinkov davkov na ogljik in energijo ter analizi politik upoštevani vidiki prilagajanja, da bi se čim bolj povečale koristi za cilje, povezane s prilagajanjem.

Kratko poročilo Evropske agencije za okolje za leto 2022 z naslovom „Za pravično odpornost“: pri prilagajanju podnebnim spremembam nihče ne sme biti zapostavljen, pri čemer se proučuje, kako podnebne spremembe vplivajo na ranljive skupine in kako je mogoče te vplive preprečiti ali zmanjšati s pravičnimi prilagoditvenimi ukrepi. V njem so predstavljeni tudi primeri politik in ukrepov, usmerjenih v enakost, iz vse Evrope.

EU izvaja tudi več ukrepov za pomoč oblikovalcem politik in strokovnim delavcem pri pridobivanju dodatnega znanja in metodologij za izvajanje politik in ukrepov za pravično odpornost. Strokovna skupina za gospodarski in socialni učinek raziskav (ESIR) na primer Komisiji zagotavlja z dokazi podprte nasvete glede politike o tem, kako razviti pravično, v prihodnost usmerjeno in preobrazbeno politiko na področju raziskav in inovacij.

Evropska komisija in Evropska agencija za okolje v sodelovanju z več partnerji iz EU in sveta razvijata evropski observatorij za podnebje in zdravje. Zagotavlja dostop do najpomembnejših virov znanja o ranljivosti družbenih skupin za podnebne vplive in tveganja, povezana z zdravjem, ter o pravosodju pri odzivih politike.

Pravosodje v podnebnih politikah je tudi ključna tema programa Obzorje 2020, zlasti za blažitev podnebnih sprememb. Kar zadeva prilagajanje, se v okviru nekaterih tekočih projektov preučujejo porazdelitvene posledice podnebnih tveganj in z njimi povezanih politik. Projekt CASCADE na primer proučuje širjenje podnebnih tveganj na mednarodni ravni v evropskih družbah in ocenjuje morebitne socialno-ekonomske pomanjkljivosti. Politike so v središču projekta NAVIGATE, v okviru katerega se razvijajo novi integrirani modeli ocenjevanja, s katerimi je mogoče modelirati neenakosti in oceniti, kako nanje vplivajo politike blažitve in prilagajanja. Poleg tega je namen projekta JustNature aktivirati sonaravne rešitve kot orodja za zagotavljanje pravice do zdravja in dobrega počutja v sedmih pilotnih mestih.

Program LIFE prispeva tudi k razširitvi baze znanja. Projekt „Razvijajoče se regije“ bo na primer zagotovil praktične izkušnje v zvezi s kartiranjem ranljivih skupin za ocene tveganja in upoštevanjem pravosodnih vidikov pri načrtovanju občinskega in regionalnega prilagajanja.

Podpora financiranju in naložbam

EU je zavezana podpiranju pravičnega prehoda z namenskimi shemami financiranja, kot je Sklad za pravični prehod.

Sredstva za prilagajanje so na voljo iz različnih tokov financiranja EU, številni med njimi pa podpirajo tudi pravično odpornost. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 zagotavlja, da so bili ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU, kot je predvideno tudi v prilagoditveni strategiji EU. Poleg tega Evropska komisija prek programa Next Generation EU (750 milijard EUR) zagotavlja tudi sredstva za okrevanje po gospodarski krizi, povezani z epidemijo COVID-19. Program financira nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ki naj bi korenito preoblikovali evropska gospodarstva s pravičnim podnebnim in digitalnim prehodom.

Program LIFE je v celoti namenjen okolju in ima proračun v višini 1,9 milijarde EUR za podnebne ukrepe, ki vključujejo prilagajanje podnebnim spremembam.

Odpravljanje neenakosti pri zelenem prehodu je tudi v središču ključnih strateških usmeritev programa Obzorje Evropa (95,5 milijarde EUR). V skladu s strateškim načrtom za obdobje 2021–2024 bo program z raziskavami prispeval k oblikovanju odpornejše, bolj vključujoče in bolj demokratične evropske družbe. V ta namen tema enakosti pri ukrepih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje prekriva delovne programe programa Obzorje Evropa, zlasti šest novih razpisov pa bo prispevalo k izvajanju misije Prilagajanje podnebnim spremembam. Čeprav v nobenem od razpisov niso izrecno omenjeni socialni vidiki, se bodo pri njihovem izvajanju upoštevali vidiki pravičnosti v skladu s cilji misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Drugi ustrezni evropski programi financiranja so:

• Skupna kmetijska politika (378,5 milijarde EUR) podpira prilagajanje kmetijskega sektorja, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah kmetov.
• Evropski socialni sklad plus (ESS+) je ključni finančni instrument za podporo najranljivejšim skupinam v Evropi. ESS financira izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje.
• Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) se lahko nameni tudi prilagajanju in socialni razsežnosti prilagajanja. Prednostne naloge financiranja ESRR vključujejo „bolj zeleno, nizkoogljično in odporno [Evropo]“ ter „bolj socialno“.

Podpora izvajanju

Na evropski ravni se pravična odpornost vključuje in izvaja z ukrepi, ki izhajajo iz evropske strategije za prilagajanje, in drugimi pobudami EU.

Konvencija županov vključuje temo pravične odpornosti v izvajanje politik prilagajanja na lokalni ravni. V okviru instrumenta za podporo politikam zagotavlja smernice za izvajanje prilagajanja, ki izrecno zajemajo neenako izpostavljenost podnebnim vplivom in ranljivost zanje. Začel se je pilotni program za leto 2023 s 40 občinami v 12 državah, da bi se tem občinam pomagalo na njihovi poti k pravičnemu napredku pri prilagoditvenih ukrepih.

Misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam vodi GD CLIMA, njen namen pa je neposredno podpreti vsaj 150 evropskih regij in skupnosti, da bi do leta 2030 postale odporne proti podnebnim spremembam. Misija se osredotoča na rešitve in pripravljenost na posledice podnebnih sprememb na pravičen in pošten način z vključujočimi procesi upravljanja in podpiranjem ukrepov za zaščito zdravja in dobrega počutja ranljivih oseb. Vključuje vedenjske spremembe in socialne vidike z obravnavanjem novih skupnosti, ki presegajo običajne deležnike.

Pobuda novi evropski Bauhaus spodbuja trajnostnost, kakovost izkušenj in vključevanje v oblikovanje evropskih življenjskih prostorov.