Stavbe

Ključna sporočila

• Stavbe so lahko občutljive na podnebne spremembe, ki lahko vplivajo na strukturne značilnosti stavbe in notranje pogoje stavbe. Nezmožnost ustreznega uravnavanja temperature v zaprtih prostorih lahko povzroči toplotno nelagodje za uporabnike, kar lahko negativno vpliva na zdravje, dobro počutje in produktivnost.
• EU si prizadeva za rešitev tega problema na več področjih. Prizadevala si je za spodbujanje vključevanja prilagajanja podnebnim spremembam v gradbene standarde, pripravila direktive za povečanje energetske učinkovitosti in uspešnosti ter razvila politike za spodbujanje prenove stavb, ki vodijo k boljši učinkovitosti virov in energije. Evropska komisija je marca 2023 pripravila smernice na ravni EU o odpornosti stavb proti podnebnim spremembam.
• Znanje o tem, kako povečati odpornost grajenega okolja, se posodablja in izpopolnjuje v okviru različnih raziskovalnih programov, EU pa zagotavlja finančno podporo za inovativne zamisli in rešitve, na primer prek novega evropskega Bauhausa.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Cesare Barillà, Climate Change PIX /EEA

Podnebne spremembe lahko povzročijo škodo na stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah (večje tveganje v evropski oceni podnebnih tveganj (EUCRA)). Povzroči lahko povečano tveganje zrušitve, degradacije gradbenih materialov in celo strukturne celovitosti stavb. Prav tako lahko povzroči znatno izgubo vrednosti zaradi več neviht, škode zaradi snega ali pogrezanja tal, poseganja v vodo, poslabšanja notranje klime in krajše življenjske dobe stavbe.

Poleg vpliva na strukturne značilnosti stavbe lahko podnebne spremembe vplivajo na pogoje, v katerih ljudje živijo, delajo in sodelujejo v zaprtih prostorih (veliko tveganje v EUCRA). Uporabniki stavb morajo uporabljati sisteme ogrevanja in hlajenja za spopadanje s toplotnim neugodjem, ki ga povzročajo ekstremne temperature. Ranljive družbene skupine pogosto živijo v revnejših stanovanjih, zaradi česar so bolj dovzetne za vplive podnebnih sprememb. Ljudje, ki živijo na mestnih območjih, so še posebej ogroženi zaradi učinka mestnega toplotnega otoka, ki povzroča različne težave z zdravjem ljudi. Zdravstvene ustanove in ustanove socialnega varstva so izpostavljene tudi tveganju učinkov podnebnih sprememb, kot so vročina, poplave in nevihte, ki navsezadnje vplivajo na zdravje ljudi.

Politični okvir

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam vključuje več ukrepov za odpravo podnebne ranljivosti grajenega okolja, pri čemer se upošteva medsektorski pomen stavb v okviru evropske podnebne politike. V strategiji je poudarjeno, da je treba izboljšati pripravljenost stavb na podnebne spremembe. Poleg tega se strategija zaveda vloge stavb pri obsežnem prilagajanju, na primer pri omejevanju učinka toplotnega otoka v mestih z zelenimi strehami in zidovi, ter potrebe po natančnejših napovedih vplivov podnebnih sprememb na grajeno okolje. Na ravni stavb morajo odločitve o naložbeni politiki temeljiti na zanesljivih podnebnih podatkih, vključno z odločitvami gospodinjstev o tem, ali naj se prenovijo. Kar zadeva zavarovanje stavb, je ključna prednostna naloga strategije odpraviti vrzel na področju varstva podnebja za infrastrukturo in grajeno okolje. Ključna je tudi povezava med vodo in energijo, gradbeni sektor pa lahko pomaga odpraviti s tem povezane ranljivosti.

Strategija daje prednost sonaravnim rešitvam, kot so zelene strehe in zidovi, ki lahko pomagajo zmanjšati neustrezno prilagajanje, kar je praksa, ki se ji je treba v strategiji izogibati. V stavbah so lahko na primer sonaravne rešitve trajnostna alternativa izključni uporabi klimatskih naprav za hlajenje. Ukrepi zelene infrastrukture (zeleni koridorji, zelena mestna območja, drevesa v mestih ter zelene strehe in stene) lahko povečajo odpornost grajenega okolja, zlasti če so vključeni v urbanistično načrtovanje in povezani z naravnimi rešitvami.

Izrecno je predvidena vključitev strategije za prilagajanje in sporočila o valu prenove iz leta 2020. Cilj vala prenove v okviru evropskega zelenega dogovora je podvojiti stopnje prenove v naslednjih desetih letih ter zagotoviti večjo energijsko učinkovitost in učinkovitejšo rabo virov. Kar zadeva prilagajanje, opozarja, da je treba pregledati standarde za ogrevanje in hlajenje stavb, pri tem pa upoštevati ranljive ljudi in izboljšati pripravljenost družbe na vročinske valove. To je nadalje obravnavano v priporočilu o energijski revščini iz leta 2020, ki je tudi del vala prenove.

Leta 2021 se je začela revizija meril za zelena javna naročila iz leta 2016 za poslovne stavbe (v okviru vala prenove). Zajema merila za odpornost proti podnebnim spremembam in temelji na kazalnikih, razvitih v novem evropskem okviru za trajnostne stavbe. Namen slednjega, ki se je začel izvajati leta 2020, je oceniti trajnostnost stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se opira na vrsto kazalnikov, ki zajemajo ekstremna vremenska tveganja za zdravje in toplotno udobje, trajnostno odvodnjavanje in porabo vode.

Politike EU v zvezi z ogrevanjem in hlajenjem stavb so opisane na strani Climate-ADAPT Health. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb in direktiva o energetski učinkovitosti zagotavljata smernice v zvezi s tem.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za stavbni sektor.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost zajemajo ranljivosti in možnosti prilagajanja grajenega okolja z globalnega in več regionalnih vidikov (vključno z Evropo in Sredozemljem) ter v okviru širših agregatov, kot so mestna naselja, zdravje in dvig morske gladine.

Fizične grožnje za stavbe, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so požari v naravi, taljenje permafrosta in dvig morske gladine, kar je velika ranljivost za številna nizko ležeča obalna mesta, vključno z evropskimi. Grajeno okolje zato velja za področje, na katerem so potrebni nujni prilagoditveni ukrepi, kot je revizija gradbenih predpisov z vidika večje odpornosti na podnebne spremembe; uporabo inovativnih gradbenih pristopov; ali celo preselitev na varnejša območja, ko bodo izčrpane možnosti za reševanje nekaterih zelo ranljivih naselij. Sporočeni neenakomerni distribucijski učinki prilagoditvenih ukrepov, ki jih je treba obravnavati v okviru politik za prilagajanje, vključujejo višje stroške, poslabšanje bivalnih razmer v zaprtih prostorih (zlasti za prikrajšane, zaradi slabšega gradbenega materiala, ki je cenovno dostopen revnim, in prilagajanje gentrifikaciji, ki jo povzročajo podnebne spremembe. V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so obravnavani vplivi podnebnih sprememb in možnosti prilagajanja v gradbenem sektorju, ki lahko prispevajo k omejitvi segrevanja na 1,5 °C.

Eurostatova revizija mest zagotavlja na kazalnikih temelječe informacije o prilagoditveni zmogljivosti mest, vključno z infrastrukturo in stavbami. Pregledovalnik zemljevida prilagajanja mest vsebuje kazalnike, npr. pozidavo tal in zelena mestna območja.

Urbani atlas storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega zagotavlja usklajene informacije o pokrovnosti tal in kartah rabe zemljišč v več sto mestih in njihovi okolici.

V okviru programa Evropske komisije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je znanje za prilagajanje na podnebne spremembe v gradbeni infrastrukturi ena od tem, zajetih v delovnem programu. Projekt RESIN pomaga mestom pri oblikovanju trdnih strategij prilagajanja na njihovi najbolj kritični infrastrukturi. Projekt EU-CIRCLE razvija vseevropski okvir za podporo ključnim infrastrukturam, ki morajo biti pripravljene na naravne nesreče, vključno s podnebnimi spremembami. Cilj projekta ABC21 je preučiti najboljše trajnostne zasnove za topla podnebna območja, da se sprosti njihov tržni in raziskovalni potencial. Projekt se osredotoča na bioklimatski pristop k oblikovanju, nizkoenergijske hladilne tehnike in lokalne gradbene materiale, ki se že uporabljajo v toplejših delih sveta, kot je Afrika, in ki jih je mogoče identificirati in prilagoditi drugim geografskim območjem.

Nadaljnje znanje o prilagajanju mest je na voljo na strani Climate-ADAPT Urban.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje je podprto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU.

Financiranje EU za podporo odpornosti infrastrukture, vključno s stavbami, večinoma organizira kohezijska politika, natančneje prek evropskih skladov za regionalni razvoj.

Solidarnostni sklad EU posreduje v nujnih primerih, potem ko je nastala škoda. Financirajo se lahko tudi dogodki, povezani s podnebnimi spremembami.

Od leta 2021 raziskovalni program Obzorje Evropa zajema stavbe v okviru cilja 4 „Učinkovita, trajnostna in vključujoča raba energije“ sklopa 5 „Podnebna energija in mobilnost“. Rok za predložitev predlogov za dve temi v okviru cilja 4 tega programa, ki se osredotočata na krepitev podnebne odpornosti zgodovinskih stavb oziroma odpornost ranljivih stavb na moteče dogodke, je bil september 2023; zato se lahko novi projekti, ki obravnavajo prilagajanje v stavbah, financirajo v prihajajoči zimi. Stavbe so eno od področij ukrepanja, na katera je usmerjena misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam v okviru programa Obzorje Evropa, ki spodbuja „mobilizacijo sredstev, ki so na voljo za val prenove, za naknadno opremljanje javnih stavb in socialnih stanovanj, odpornih na podnebne spremembe, da bi postale gospodarne z viri in energijsko učinkovite, zdrave in skladne z načeli krožnega gospodarstva“, v duhu vključevanja načel vala prenove in prilagoditvene strategije.

Druge vrste financiranja EU za prilagajanje v infrastrukturnem sektorju so nepovratna sredstva Evropske investicijske banke. Evropska investicijska banka v financiranih projektih dejavno spodbuja odpornost proti podnebnim spremembam.

Zavarovanja so namenjena finančnemu nadomestilu škode zaradi nesreč, ki naj bi se zaradi podnebnih sprememb še povečale. Zavarovanje je zelo pomemben instrument za prilagajanje podnebnim spremembam v infrastrukturnem sektorju, vključno s stavbami.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju prilagajanja

Evropske organizacije za standardizacijo, CEN in CENELEC, od leta 2014 spodbujajo vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam v gradbene standarde ter njihov razvoj in usklajevanje, da bi se vplivi podnebnih sprememb, tehnološki napredek in družbene zahteve vključili v naložbene odločitve v skladu z mandatom Evropske komisije.

EU je na podlagi ustvarjalnega gibanja izpred stoletja v okviru pobude „val prenove“ vzpostavila novi evropski Bauhaus kot platformo za spodbujanje ustvarjalnega soustvarjanja novih rešitev za trajnostno in lepo grajeno okolje v EU. Cilj pobude je olajšati izmenjavo idej o cenovno ugodnejših in dostopnejših trajnostnih življenjskih prostorih ter mobilizirati ustvarjalnost oblikovalcev, arhitektov, inženirjev, znanstvenikov, študentov in navdihnjenih ljudi iz vseh okolij, da bi na koncu izboljšali kakovost naših življenjskih izkušenj. Zagotovil bo tudi finančno podporo prek ad hoc razpisov za zbiranje predlogov in programov v večletnem finančnem okviru. Začetna faza je že privedla do več prvotnih prispevkov, na podlagi katerih je Evropska komisija 15. septembra 2021 izdala sporočilo.

Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo zagotavlja podporo prilagoditvenim ukrepom v mestnem okolju. Več informacij je na voljo na strani ClimateAdapt Urban.