Poslovanje in industrija

Poslovanje in industrija

Ključna sporočila

• Podjetja se soočajo z dvema glavnima vrstama podnebnih tveganj: neposredna fizična tveganja in tveganja prehoda, ki izhajajo iz odziva družbe na podnebne spremembe.

• V Evropski uniji bodo države na jugu verjetno poročale o večjih fizičnih tveganjih za poslovanje podjetij kot druge regije. Temu sledijo podjetja v srednji in vzhodni Evropi, ki poročajo o večji ranljivosti za fizična podnebna tveganja kot podjetja v zahodni in severni Evropi. Tveganja prehoda so manj očitna, saj so odvisna od globalnih zavez glede razogljičenja.

• Evropska komisija je skupaj z Evropsko investicijsko banko začela izvajati naložbeni načrt za Evropo. Cilj načrta je mobilizirati javne in zasebne naložbe, da bi spodbudili gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropski uniji (EU). Del tega načrta je Evropski sklad za strateške naložbe, ki obravnava tudi vprašanje podnebnih sprememb.

Učinki in ranljivosti

Podjetja se soočajo z dvema glavnima vrstama podnebnih tveganj: neposredna fizična tveganja in tveganja prehoda, ki izhajajo iz odziva družbe na podnebne spremembe.

Fizična tveganja je lažje opazovati in jih podjetja lažje razumejo, saj izhajajo iz izpostavljenosti akutnim dogodkom ali kronični preobrazbi. Podnebne spremembe lahko na več načinov pomembno vplivajo na dobavne verige, distribucijo in prodajo. Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in hujše ekstremne vremenske pojave, kot so poplave in suše. Ti dogodki lahko povzročijo motnje v transportnih in logističnih omrežjih, kar povzroča zamude in škodo na blagu v tranzitu. To lahko privede do pomanjkanja ali presežnih zalog, kar vpliva na prodajo in prihodke.

Spremembe temperature lahko vplivajo na razpoložljivost in kakovost nekaterih izdelkov. Na pridelke lahko na primer vplivajo spremembe temperaturnih vzorcev in vzorcev padavin, kar vodi do manjšega pridelka in slabše kakovosti. To lahko povzroči motnje v dobavnih verigah in višje cene za potrošnike.

Prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb, kot so določanje cen ogljika in mandati za energijo iz obnovljivih virov, lahko povečajo stroške energije in drugih vložkov. To lahko poveča stroške proizvodnje, prevoza in distribucije, kar lahko zmanjša dobiček ali povzroči višje cene za potrošnike.

Toplota negativno vpliva na zdravje ljudi in lahko privede do slabše delovne uspešnosti (zmanjšana produktivnost) ali manjšega števila delovnih ur (oskrba z delom), zlasti v zelo izpostavljenih sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo in kamnolomstvo ali gradbeništvo. Produktivnost trpi zaradi delavcev, ki morajo upočasniti svoj tempo dela in si vzeti dodatne odmore, da se rehidrirajo in ohladijo.

EIBIS (2020) je podjetja vprašal, ali so fizična tveganja vplivala na njihovo poslovanje. V Evropski uniji bodo države na jugu verjetno poročale o večjih fizičnih tveganjih za poslovanje podjetij kot druge regije. Temu sledijo podjetja v srednji in vzhodni Evropi, ki poročajo o večji ranljivosti za fizična podnebna tveganja kot podjetja v zahodni in severni Evropi. Razmeroma večje dojemanje fizičnega tveganja, zlasti v južni Evropi, je lahko posledica vse večje grožnje suše, omejevanja proizvodnje hrane in morebitnih motenj v turizmu na tem območju. Poleg tega je verjetneje, da bodo večja fizična tveganja zaznala tudi podjetja, katerih dejavnosti so bolj izpostavljene ekstremnim vremenskim pojavom, kot so infrastrukturni sektorji, vključno z električno energijo, komunalnimi storitvami, prometom, gradbeništvom in storitvami (najverjetneje gostinstvom).

Tveganja prehoda so manj očitna, saj so odvisna od globalnih zavez glede razogljičenja. Ker se ozaveščenost o podnebnih spremembah povečuje, se želje potrošnikov preusmerjajo k bolj trajnostnim proizvodom in praksam (npr. povečanje povpraševanja po lokalnih proizvodih). To lahko vpliva na prodajo in povpraševanje po nekaterih izdelkih, saj se lahko potrošniki odločijo za nakup izdelkov od podjetij, ki dajejo prednost trajnostnosti in zmanjšujejo svoj ogljični odtis.

Politični okvir

Okvir politike za prilagajanje podnebnim spremembam za podjetja in industrije v EU je vzpostavljen predvsem s strategijo EU za prilagajanje. Strategija določa okvir za ukrepanje in opredeljuje vrsto ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU in nacionalni ravni.

V prilagoditveni strategiji EU je zlasti poudarjeno, da se morajo podjetja in industrije prilagoditi podnebnim spremembam, da bi zagotovili njihovo dolgoročno vzdržnost in odpornost. Priznava, da bodo posledice podnebnih sprememb vplivale na podjetja in industrijo.

Poleg tega je EU sprejela več uredb in direktiv, ki od podjetij in industrije zahtevajo, da sprejmejo ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. Direktiva EU o nefinančnem poročanju na primer od nekaterih velikih podjetij zahteva, da poročajo o svoji okoljski in socialni uspešnosti, vključno s tveganji in priložnostmi v zvezi s podnebnimi spremembami.

Taksonomija EU je klasifikacijski sistem, ki določa seznam okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam. Lahko bi imel pomembno vlogo pri povečanju trajnostnih naložb EU in izvajanju evropskega zelenega dogovora. Taksonomija EU bo podjetjem, vlagateljem in oblikovalcem politik zagotovila ustrezne opredelitve gospodarskih dejavnosti, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne, vključno z merili, ki jih morajo gospodarske dejavnosti izpolnjevati, da lahko znatno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam. Na ta način bi moral ustvariti varnost za vlagatelje, zaščititi zasebne vlagatelje pred lažnim zelenim oglaševanjem, pomagati podjetjem, da postanejo podnebju prijaznejša, ublažiti razdrobljenost trga in pomagati preusmeriti naložbe tja, kjer so najbolj potrebne.

Posebno vprašanje v zvezi s finančnim sektorjem je na voljo tukaj.

Izboljšanje baze znanja

Projekt CERES, ki pomeni "podnebne spremembe in evropski vodni viri", je raziskovalni projekt, katerega cilj je izboljšati razumevanje vpliva podnebnih sprememb na evropsko ribištvo in akvakulturo ter razviti prilagoditvene strategije za te industrije. Projekt vključuje študije primerov v različnih regijah Evrope in je osredotočen na izboljšanje odpornosti ribiške in akvakulturne industrije na vplive podnebnih sprememb.

Nadalje je cilj dialoga o odpornosti proti podnebnim spremembam zmanjšati to vrzel na področju varstva podnebja, tj.vrzel med tem, koliko se izgubi in koliko se zavaruje, ter poiskati načine za spodbujanje naložb v dobro prilagajanje. Glavna naloga dialoga o odpornosti proti podnebnim spremembam je izmenjava mnenj o tem, kako obravnavati izgube zaradi nesreč, povezanih s podnebjem, in ugotoviti, kako lahko zavarovalniški sektor bolj prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, od ukrepov, ki povečujejo prodor zavarovanja za podnebna tveganja za industrijo in vso družbo, do zagotavljanja ustreznih pogojev za več naložb v dobre prilagoditvene rešitve.

Podpora naložbam in financiranju

Evropska komisija je skupaj z Evropsko investicijsko banko začela izvajati naložbeni načrt za Evropo. Cilj načrta je mobilizirati javne in zasebne naložbe, da bi spodbudili gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropski uniji (EU). Del tega načrta je Evropski sklad za strateške naložbe.

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe in Evropski portal naložbenih projektov so bili ustanovljeni za mobilizacijo naložb po vsej Evropi. EFSI bi moral podpirati projekte v skladu s cilji Unije na področju energije, podnebja in učinkovitosti, določenimi v strategiji Evropa 2020 ter v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, ki so namenjeni doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Cilj EFSI je podpirati strateške naložbe na ključnih področjih, kot so infrastruktura, energijska učinkovitost, obnovljivi viri energije, raziskave in inovacije, ter povečati dostop do financiranja za subjekte z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih ter malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

„Podnebni in infrastrukturni sklad“ je novo poslovno področje v okviru Evropskega investicijskega sklada (EIS). Evropski investicijski sklad je institucija EU, ki je bila ustanovljena leta 1994 za podporo MSP z zagotavljanjem dostopa do financiranja. Glavni cilj EIS je spodbujati gospodarsko rast in konkurenčnost Evrope s podpiranjem razvoja in rasti MSP, ki veljajo za gonilno silo evropskega gospodarstva. V ta namen EIS zagotavlja vrsto finančnih produktov in storitev, vključno z jamstvi, kapitalskimi naložbami in drugimi oblikami financiranja z delitvijo tveganja. Instrument EIS trenutno sestavljata dva vira financiranja s skupno naložbeno zmogljivostjo 400–600 milijonov EUR letno do leta 2027. V bližnji prihodnosti bodo verjetno sledili še drugi viri financiranja. Naložbe Evropskega investicijskega sklada v okviru podnebnega in infrastrukturnega sklada so osredotočene predvsem na podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost.

Podpora izvajanju prilagajanja

• COSME, program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja.
• podnebne storitve EU, ki zagotavljajo storitve, ki koristijo milijonom ljudi in podjetjem.
• Oasis Hub je neodvisen svetovni združevalec podatkov o katastrofah, ekstremnih vremenskih razmerah, podnebnih spremembah in okoljskih tveganjih, orodij in storitev ter zagotavlja storitve za izboljšanje nabora podatkov, združevanje podatkov in komercializacijo. Njegov cilj je ustvariti odprto in pregledno podatkovno platformo, ki bo industriji in javnemu sektorju pomagala zagotavljati informacije o okolju, podnebnih spremembah, katastrofah in tveganjih.

EU podjetjem ponuja tudi številne podporne storitve prek evropske podjetniške mreže za odpornost, da bi opolnomočila MSP pri krepitvi odpornosti podjetij na prihodnje izzive, kot so podnebne spremembe, in programa Erasmus za mlade podjetnike.