Energija

Ključna sporočila

• Podnebne spremembe vplivajo na energetski sektor v smislu proizvodnje energije (neobnovljive in obnovljive) in pogojev oskrbe. Tveganja vključujejo nižje stopnje učinkovitosti vseh vrst elektrarn in škodo na energetski infrastrukturi, ki jo povzročijo ekstremni dogodki. Odpornost energetskega sektorja na podnebne spremembe je ključna za podnebne ukrepe EU, predvsem zaradi njegove vloge pri blažitvi podnebnih sprememb kot enega glavnih virov antropogenih emisij toplogrednih plinov.
• Evropska podnebna pravila in sveženj „Pripravljeni na 55“ bosta spodbudila znatno razogljičenje energetskega sektorja EU. Čeprav v novi prilagoditveni strategiji EU še niso bili predlagani posebni ukrepi, bodo te podnebne politike verjetno pomembno vplivale na možnosti prilagajanja v sektorju. Na podlagi informacij in smernic iz strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam in dokumentov kohezijske politike namerava Evropa posebej vlagati v infrastrukturo, odporno na podnebne spremembe, zlasti v vzpostavitev infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov.
• Medtem ko je Skupno raziskovalno središče zagotovilo študije modeliranja za oceno vpliva podnebnih sprememb na energetski sektor ter priložnosti za prilagajanje za evropski energetski sistem in odpornost evropskega energetskega sistema na podnebne spremembe zdaj in v prihodnosti, kjer jih je analizirala Evropska agencija za okolje, več raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki jih financira EU, predlaga rešitve za vključevanje prilagajanja v ta ključni sektor politike EU.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Frederic Laugier, EDF

Podnebne spremembe vplivajo na energetski sistem na več načinov, od sprememb sezonskih in letnih potreb po ogrevanju in hlajenju do tveganj in priložnosti za proizvodnjo in distribucijo energije. Tveganja vključujejo zmanjšanje stopnje učinkovitosti elektrarn, omejitve hladilne vode in vode za hidroelektrarne. Poleg tega lahko podnebne spremembe poškodujejo energetsko infrastrukturo zaradi ekstremnih dogodkov, vključno z obalnimi in celinskimi poplavami, nevihtami in požari v naravi.

V evropski oceni podnebnih tveganj je bilo tveganje motenj v oskrbi z energijo zaradi vročine in suše, ki vplivajo na oskrbo z električno energijo in povpraševanje po njej, opredeljeno kot najnujnejše, pri čemer je južna Evropa žariščna točka. V oceni je bilo ugotovljeno tudi, da lahko tveganja za oskrbo z energijo kaskadno prizadenejo vse družbene sektorje in dejavnosti ter ogrozijo varnost, gospodarsko blaginjo in zdravje ljudi.

Energetski sektor ni le izpostavljen pomembnim ranljivostim, povezanim s podnebjem: je ključnega pomena za podnebne ukrepe EU, predvsem zaradi svoje vloge pri blaženju podnebnih sprememb kot enega glavnih virov antropogenih emisij toplogrednih plinov. Glede na to dvojno vlogo se zdi vključevanje prilagajanja v tem sektorju izjemno pomembno, kar je ustrezno upoštevano v prilagoditveni strategiji EU iz leta 2021.

Politični okvir

Strateške usmeritve Evropske komisije za energetski sektor so določene v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter v energetski uniji. Svet Evropske unije je junija 2021 sprejel nova evropska podnebna pravila. V zakonodaji je določen cilj podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050, s čimer je končni cilj prvič postal pravno zavezujoča zahteva. Sveženj EU „Pripravljeni na 55“ vključuje predloge politik, ki opredeljujejo pot za ambicijo EU, da izpolni svoj prispevek v okviru Pariškega sporazuma. To je predlog Komisije za zakonodajna orodja za doseganje ciljev, dogovorjenih v evropskih podnebnih pravilih. Predlaga tudi rešitve za energetski sektor, ki jih je treba izvajati na način, odporen na podnebne spremembe.

Evropska komisija je 18. maja 2022 predstavila načrt RepowerEU za zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv, ki prav tako pomaga ohranjati EU na poti do ogljične nevtralnosti. Načrt temelji na treh stebrih: varčevanje z energijo; diverzifikacija oskrbe z energijo; ter hitro nadomestitev fosilnih goriv v vseh sektorjih s pospešitvijo prehoda na čisto energijo. Načrt predvideva znatne naložbe v zanesljivost oskrbe s plinom in elektroenergetskih omrežij ter v vzpostavitev vseevropskega hrbteničnega omrežja za vodik. Načrt vpliva na prilagajanje v energetskem sektorju EU, saj bi izvajanje treh stebrov lahko zmanjšalo tveganja, ki jih predstavljajo podnebni vplivi, tako v smislu energetske infrastrukture zunaj EU kot v smislu splošne izpostavljenosti podnebnemu tveganju v energetskem sektorju EU.

Evropski zeleni dogovor iz leta 2020 bo privedel do znatnega razogljičenja energetskega sektorja EU. Čeprav bo to verjetno pomembno vplivalo na možnosti prilagajanja sektorja, nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam nima posebnega oddelka o energetskem sektorju, vendar vključuje več ustreznih priporočil. Poudarek na sušah na primer vključuje ukrepe prilagajanja upravljanja voda za delovanje hidroelektrarn in termoelektrarn. V prilagoditveni strategiji se priporoča, da se prilagoditvena strategija vključi v postopke spremljanja, ki se zahtevajo v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov; ter poudarja vlogo učinkovite rabe vode v predpisih o označevanju z energijskimi nalepkami in proizvodnji energije.

Energetski sektor je posredno pomemben za druge ukrepe v strategiji. Zaradi vloge, ki jo ima energija v proizvodnji in prometu, jo je treba upoštevati pri povezovanju z drugimi pobudami evropskega zelenega dogovora, zlasti z valom prenove, ki v veliki meri obravnava rabo energije v grajenem okolju, akcijskima načrtoma za krožno gospodarstvo in ničelno onesnaževanje ter strategijo za pametno in trajnostno mobilnost. Podobno potreba po novih naložbah, odpornih na podnebne spremembe, ki je omenjena v strategiji, velja za vse energetske infrastrukture.

Nazadnje, čezmejni vplivi podnebnih sprememb, navedeni v strategiji, so pomembni za delovanje mednarodnih energetskih trgov in oskrbo EU z energijo. Motnje v pristaniški infrastrukturi so pomembne za prevoz energetskih goriv, konflikti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so pomembni za energetsko varnost, spremembe v polarnih regijah, ki jih povzročajo podnebne spremembe, pa so pomembne v smislu novih dobavnih poti in taljenja permafrosta, ki lahko ogrozijo lokacije za pridobivanje fosilnih goriv in cevovode na Arktiki.

Pričakovati je mogoče posledice za prilagajanje, ki izhajajo iz napovedanega pregleda regulativnega okvira za energetsko infrastrukturo, vključno z uredbo TEN-E, da se zagotovi skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti.

Kar zadeva regulativni okvir za ranljivost kritičnih energetskih infrastruktur za večje grožnje, so morale države članice EU v skladu z direktivo o evropski kritični infrastrukturi (EKI) iz leta 2008 zaščititi infrastrukturo „ključnih družbenih funkcij“ pred vsemi nevarnostmi in grožnjami, niso pa izrecno omenile tistih, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Da bi se upoštevale vse večja povezljivost, soodvisnost in čezmejno delovanje kritične infrastrukture, je direktiva o odpornosti kritičnih subjektov v začetku leta 2023 nadomestila direktivo o evropski državljanski pobudi. Glavni razlog za to novo direktivo je, da se je v zapletenem in medsebojno povezanem svetu štelo, da zaščita samo sredstev ne zadostuje za preprečevanje motenj in kaskadnih učinkov. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov ščiti ključne družbene funkcije EU s krepitvijo odpornosti kritičnih subjektov, ki zagotavljajo bistvene storitve. Podnebne spremembe so izrecno navedene kot dejavnik, ki povečuje pogostost in obseg ekstremnih vremenskih pojavov in s tem fizično tveganje za kritično infrastrukturo, države članice pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe, potrebne za „preprečevanje pojava incidentov, pri čemer morajo ustrezno upoštevati ukrepe za zmanjšanje tveganja nesreč in prilagajanje podnebnim spremembam“. Energetska infrastruktura za električno energijo, daljinsko ogrevanje in hlajenje, nafto, zemeljski plin in vodik je izrecno navedena med cilji preventivnih ukrepov, ki jih je treba vzpostaviti v skladu s to direktivo.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za energetski sektor.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Učinki, prilagajanje in ranljivost zajemajo ranljivosti in možnosti prilagajanja za energetski sektor v različnih poglavjih. Poleg tega so energetski sistemi eden od štirih ključnih sistemskih prehodov, okoli katerih je v poročilu organizirana opredelitev prilagodljivih odzivov na reprezentativna ključna tveganja. Za obvladovanje tveganj za ključne energetske infrastrukture in omrežja poročilo priporoča prehod energetskih sistemov na bolj trajnostne konfiguracije, da bi postali odpornejši ter da bi se povečali zanesljivost oskrbe z energijo in učinkovita raba vode v tem sektorju. Koristna je tudi diverzifikacija virov energije s povečanjem deleža obnovljivih virov energije in izboljšanjem upravljanja povpraševanja. Hidroenergija in proizvodnja toplote lahko omogočita postopno prilagajanje zmernim (do 2 °C) dvigom temperature; srednje- in dolgoročno bodo potrebni nadaljnji sistemski ukrepi (z dodatnimi koristmi za blažitev).

Ustrezne informacije o vplivih podnebnih sprememb na energetski sektor na svetovni ravni je zagotovila Mednarodna agencija za energijo (IEA). V posebnem poročilu IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C so bila ocenjena dodatna tveganja podnebnih sprememb za energetske sisteme za zvišanje globalne temperature za 1,5 °C in 2 °C. Storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb uvaja tudi operativno storitev za energetski sektor, ki jo bo uporabljal pri svojih odločitvah o upravljanju.

Skupno raziskovalno središče (JRC) je izvedlo študije modeliranja za oceno vpliva podnebnih sprememb na energetski sektor. Leta 2023 je izdalo tudi Skupno raziskovalno središče“; poročilo ovplivih podnebnih sprememb na kritično energetsko infrastrukturo, povezano z obrambo,ki obravnava posledice, ki jih imajo podnebne spremembe za evropski obrambni sistem ranljivosti, ki jih predstavljajo za energetsko varnost na splošno in zlasti za sposobnost preživetja kritične in obrambne infrastrukture, kar je zelo pomembno vprašanje, saj podnebne spremembe z vidika mednarodne varnosti veljajo za multiplikatorja groženj.

Agencija EEA je leta 2019 objavila poročilo z naslovom Adaptation challenges and opportunities for the European energy system (Izzivi prilagajanja in priložnosti za evropski energetski sistem), v katerem so analizirane potrebe po prilagajanju podnebnim spremembam in odpornosti na podnebne spremembe v evropskem energetskem sistemu zdaj in v prihodnosti.

Operativna storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) na področju energije je namenjena zagotavljanju ključnih informacij za kazalnike, povezane s podnebjem, ki so pomembni za evropski energetski sektor.

V okviru sedmega okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj (7OP) je bilo financiranih več raziskovalnih projektov, ki zajemajo odpornost energetskega sektorja. Med njimi sta projekt ToPDAd (razvoj politike za regionalno prilagajanje, podprt z orodji), ki med drugim zagotavlja informacije o ocenah učinka in ranljivosti ter strategijah prilagajanja za energetski sektor, in EUPORIAS, ki zagotavlja znanje o prihodnji spremenljivosti podnebja za doseganje stroškovno učinkovitih rešitev za prihodnje delovanje energetskega omrežja.

Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo tudi ena od osrednjih točk programa EU za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020, npr. odpornost kritične infrastrukture, kot so pametna omrežja, medtem ko evropski program za varovanje kritične infrastrukture vključuje tudi naravne nesreče, podnebne spremembe pa še niso del tega programa. Razvite so bile metodologije, da bi preučili, kako uporabiti politike o obstoječi infrastrukturi v Evropi na način, ki podpira odpornost infrastrukture. Program Obzorje 2020 je financiral projekte v zvezi s prilagajanjem v energetskem sektorju, kot sta projekta RESIN in EU-CIRCLE. Projekt RESIN pomaga mestom pri oblikovanju trdnih strategij prilagajanja na njihovi najbolj kritični infrastrukturi. Projekt EU-Circle razvija okvir na ravni Unije za podporo ključnim infrastrukturam, ki morajo biti pripravljene na naravne nesreče, vključno s podnebnimi spremembami. Nadaljevanje programa Obzorje 2020 je program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 s skupnim proračunom v višini 95,5 milijarde EUR.

Druge ustrezne dejavnosti, ki jih financira EU, so skupnosti znanja in inovacij Innoenergy Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter SZI Climate.

Podpora naložbam in financiranju

financiranje EU za prilagajanje je podprto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU. Primeri so program LIFE; Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Evropska kohezijska politika, ki državam članicam zagotavlja sredstva za razvoj novih infrastrukturnih projektov, kot so na primer električna omrežja, spodbuja ocenjevanje odpornosti teh projektov na podnebne spremembe. Na podlagi informacij in smernic iz strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam in dokumentov kohezijske politike namerava Evropa posebej vlagati v „bolj zelen, nizkoogljični prehod na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom“ (kohezijska politika Riority 2),kar je pomembno za infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.