Finančni

Finančni

Ključna sporočila

• Izpostavljenost same infrastrukture finančnega sektorja podnebnim spremembam je nizka v primerjavi z izpostavljenostjo in ranljivostjo sredstev, v katera vlagajo. Izpostavljenost povzročiteljem podnebnih tveganj odraža neenakomerno ranljivost po regijah in sektorjih EU, pa tudi koncentracijo v posebnih portfeljih finančnega sektorja, bankah in finančnih institucijah.
• Trajnostne naložbe v prilagajanje so usklajene v taksonomiji EU, ki mora sčasoma zajemati več gospodarskih dejavnosti in se uporablja na svetovni ravni. Finančni sektor lahko z naložbami, ki so označene kot trajnostne, spodbuja in podpira prilagoditvene ukrepe za zmanjšanje fizičnih podnebnih tveganj. Preostala tveganja se lahko prenesejo prek zavarovalnih mehanizmov.

Učinki in ranljivosti

Za poročanje o prilagajanju in merjenje napredka zasebnih podjetij in javnih subjektov vseh velikosti bodo potrebni drugačni podatki in kazalniki ter bolj razčlenjeni podatki, kot so danes na voljo v večini nacionalnih, regionalnih in lokalnih politik in načrtov prilagajanja.

Neupoštevanje posledic podnebnih sprememb lahko povzroči znatna tveganja za finančni sektor. Med letoma 1980 in 2021 so ekstremni vremenski in podnebni pojavi po ocenah znašali 560 milijard EUR (vrednosti iz leta 2021). Relativno majhno število dogodkov je odgovorno za velik delež gospodarskih izgub: 5 % dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, z največjimi izgubami je odgovornih za 57 % izgub, 1 % dogodkov pa povzroči 26 % izgub (izračuni EEA na podlagi prvotnega nabora podatkov). Povprečne letne izgube (stalne cene, 2021 EUR) so znašale približno 9,7 milijarde EUR v obdobju 1981–1990, 11,2 milijarde EUR v obdobju 1991–2000, 13,5 milijarde EUR v obdobju 2001–2010 in 15,3 milijarde EUR v obdobju 2011–2020. Leto 2021 ima s 56,5 milijarde EUR najvišjo letno vrednost za celotno časovno vrsto.

Zmožnost zmanjšanja deleža morebitnih gospodarskih izgub zaradi podnebnih sprememb za nezavarovana sredstva in dejavnosti – vrzel na področju varstva podnebja – bo določila velik del odpornosti družb.

Politični okvir

V odziv na vse večje pomembne vplive podnebnih sprememb je Evropska komisija po eni strani začela vključevati odpornost proti podnebnim spremembam v fiskalne okvire, po drugi strani pa sta bančni in zavarovalniški sektor začela sama sprejemati ukrepe za obravnavanje vplivov.

Kar zadeva vpliv podnebnih sprememb na evropsko gospodarstvo in finančni sistem, se strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam za več podrobnosti sklicuje na strategijo EU za trajnostno financiranje, saj ima trajnostno financiranje ključno vlogo pri doseganju ciljev politike v okviru evropskega zelenega dogovora ter mednarodnih zavez EU glede podnebnih in trajnostnih ciljev.

Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti pooblašča Komisijo, da sprejme delegirane in izvedbene akte, s katerimi določi, kako pristojni organi in udeleženci na trgu izpolnjujejo obveznosti iz direktive. Komisija je julija 2023 sprejela prvi delegirani akt, ki vključuje zahteve po razkritju v zvezi s podnebnimi spremembami.

zavarovalniški sektor

Zdi se, da se delež nezavarovanih gospodarskih izgub, ki so jih povzročile vse evidentirane nevarnosti, povezane z vremenom in podnebjem, povečuje zaradi počasnih prilagoditvenih ukrepov in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov brez višjih stopenj prodora podnebnih zavarovanj. Podnebna tveganja bodo verjetno obremenila lokalna gospodarstva in povzročila nedelovanje trga, ki vpliva tako na potrošnike kot na zavarovatelje. Pogostejši katastrofalni dogodki lahko skupaj s potrebo po izpolnjevanju razvijajočih se regulativnih zahtev ogrozijo poslovne modele podjetij, zaradi česar je zavarovanje nekaterih tveganj za stranke nedostopno ali za zavarovatelje neizvedljivo. Kot je navedeno v poročilu delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila IPCC „Podnebne spremembe 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Učinki, prilagajanje in ranljivost) je ključna prilagoditvena rešitev za izboljšanje dostopa do posojil in zavarovanja, da se preprečita spremenljivost dostopa do virov in njihovo številčnost.

Za reševanje teh vprašanj je Evropska komisija:

• krepitev dialoga med zavarovatelji, oblikovalci politik in drugimi deležniki prek dialoga o odpornosti proti podnebnim spremembam. Glavni cilj dialoga je zmanjšati to vrzel na področju varstva podnebja. Predsedujeta mu GD CLIMA in GD FISMA;
• v tesnem sodelovanju z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) opredeli in spodbuja najboljše prakse pri finančnih instrumentih za obvladovanje tveganja;
• preučijo širšo uporabo finančnih instrumentov in inovativnih rešitev za obvladovanje tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Solventnost II je direktiva v zakonodaji Evropske unije, ki kodificira in usklajuje ureditev EU na področju zavarovalništva. To se nanaša predvsem na znesek kapitala, ki ga morajo imeti zavarovalnice EU, da bi zmanjšale tveganje insolventnosti. Vendar Direktiva zaenkrat ne upošteva v celoti tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, in številni pozivajo k boljšemu zajetju tega vidika v podmodulu tveganja naravnih nesreč.

Bančni in naložbeni sektor

Banke so pod vse večjim regulativnim in komercialnim pritiskom, da se zaščitijo pred vplivi podnebnih sprememb in se uskladijo s svetovno agendo za trajnost. Zaradi pomanjkanja regulativnega in nadzornega okvira se številne centralne banke in regulatorji po vsem svetu zavedajo svoje vloge in morebitnega mandata pri obravnavanju podnebnih sprememb in okoljskih tveganj, s katerimi se sooča sektor. Skupina centralnih bank, vključno z Evropsko centralno banko, je na primer leta 2017 vzpostavila mrežo za ozelenitev finančnega sistema. Njegov cilj je prispevati k analizi in obvladovanju podnebnih in okoljskih tveganj v finančnem sektorju ter mobilizirati redno financiranje za podporo prehodu na trajnostno gospodarstvo.

Poleg tega je več zasebnih bank začelo razvijati nove produkte, kot so zelene obveznice ali zelene hipoteke. Zelene obveznice so dolžniški instrumenti, ki se od običajnih vrednostnih papirjev s stalnim donosom razlikujejo le v tem, da se izdajatelj zaveže, da bo prihodke uporabil za financiranje projektov, ki naj bi imeli pozitivne okoljske ali podnebne učinke. Tehnična strokovna skupina za trajnostno financiranje je leta 2020 objavila vodnik o uporabnosti za standard EU za zelene obveznice.

V okviru zelene hipoteke banka ali hipotekarni posojilodajalec kupcu hiše ponudi prednostne pogoje, če lahko dokaže, da nepremičnina, za katero si izposoja, izpolnjuje določene okoljske standarde.

Uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnostnosti uvaja obveznosti razkritja o tem, kako institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja v svoje postopke upravljanja tveganj vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike. Delegirani akti bodo podrobneje opredelili zahteve glede vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v naložbene odločitve, kar je del dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja do vlagateljev in upravičencev.

Izboljšanje baze znanja

Z mednarodno razsežnostjo se ukvarjajo številne dejavnosti, povezane s trajnostnim financiranjem, financiranjem ukrepov na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Ta stran se osredotoča na to, kaj je pomembno za države članice EGP na nacionalni ravni. Več informacij o mednarodnih in razvojnih vidikih je na voljo na straneh UNFCCC in njenem podatkovnem portalu.

Tudi IPCC se osredotoča predvsem na mednarodne finančne tokove (in na nizkoogljične vidike namesto na vidike prilagajanja), vendar so v poglavju o medsektorskih naložbah in finančnih vprašanjih 5. ocenjevalnega poročila IPCC (AR5), delovna skupina III, podrobno opisana tudi nekatera domača vprašanja. Prispevki delovne skupine za vplive, prilagajanje in ranljivost (delovna skupina II) za šesto ocenjevalno poročilo so načrtovani za leto 2022.

Globalni center za prilagajanje vodi program podnebnega financiranja za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti nanje v vse postopke odločanja, povečanje financiranja prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti nanje ter razvoj inovativnih finančnih instrumentov.

Evropska agencija za okolje je leta 2007 objavila tehnično poročilo z naslovom Climate change: stroški neukrepanja in stroški prilagajanja, trenutno pa se izvaja nov projekt na to temo, pri katerem bo delo na voljo leta 2022.

Nedavni raziskovalni projekti o financah in ekonomiki prilagajanja so na primer projekt H2020_Insurance, ki je bil nadalje razvit v okviru modeliranja izgub OASIS in vozlišču OASIS, ali projekt NAIAD, ki se osredotoča na zavarovalno vrednost narave. Drugi projekti, ki se ukvarjajo z ekonomijo in financami prilagajanja, so na primer COACCH, ClimateCost Econadapt ali NATURANCE. Preučujejo tehnično, finančno in operativno izvedljivost ter uspešnost rešitev, ki temeljijo na kombinaciji financiranja tveganja nesreč in naložb v sonaravne rešitve.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 znaša 1,21 bilijona EUR z dodatnimi 807 milijardami EUR iz instrumenta EU za okrevanje naslednje generacije. 30 % tega proračuna je namenjenih dejavnostim, ki prispevajo k podnebnim ciljem. Komisija je z novim večletnim finančnim okvirom povečala sredstva za financiranje na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, tudi z inovativnimi mehanizmi, kot je Evropski sklad za trajnostni razvoj plus, pri čemer je izkoristila sredstva v dvostranskih kanalih in prek držav članic EU.

Več podrobnosti o finančnih obveznostih je na voljo tukaj, pregled mehanizmov financiranja EU za obdobje 2021–2027 pa je na voljo tukaj.

Poleg mehanizmov financiranja v EU so EU in njene države članice leta 2019 povečale skupno podporo za podnebno financiranje tretjim državam za 7,4 %, kar je znašalo 21,9 milijarde EUR, od česar je bilo 52 % porabljenih za pomoč partnerjem EU pri prilagajanju podnebnim spremembam. Zagotavljanje visokega deleža podnebnega financiranja v okviru mednarodnega sodelovanja EU, zlasti za prilagajanje, bo ostalo v prihodnosti.

Podpora izvajanju prilagajanja

Organ EIOPA nadalje razvija dejavnosti za izvajanje trajnostnega financiranja, npr. s prikazom vrzeli v zavarovanju, metodološkim delom za vključitev podnebnih sprememb v zavarovanje pred naravnimi nesrečami (kapitalske zahteve po solventnosti) ali v zavarovanje neživljenjskega zavarovanja in oblikovanje cen.