Finančno

Ključna sporočila

• Izpostavljenost same infrastrukture finančnega sektorja podnebnim spremembam je majhna v primerjavi z izpostavljenostjo in ranljivostjo sredstev, v katera vlagajo. Izpostavljenost dejavnikom podnebnega tveganja odraža neenakomerno ranljivost v regijah in sektorjih EU, pa tudi koncentracijo v posebnih portfeljih finančnega sektorja, bankah in finančnih institucijah.
• Trajnostne naložbe v prilagajanje so usklajene v taksonomiji EU, ki mora sčasoma zajeti več gospodarskih dejavnosti in se uporablja na svetovni ravni. Finančni sektor lahko z naložbami, ki so označene kot trajnostne, spodbuja in podpira prilagoditvene ukrepe za zmanjšanje fizičnih podnebnih tveganj. Preostala tveganja se lahko prenesejo prek mehanizmov zavarovanja.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Podnebne spremembe pomenijo znatna makroekonomska in fiskalna tveganja za EU, ki povzročajo znatne izgube v Evropi. Lahko škoduje gospodarski uspešnosti, zmanjša davčne prihodke in poveča javnofinančno porabo za obnovo po nesreči in socialne stroške. Ti učinki ogrožajo fiskalno stabilnost, motijo trgovinske tokove, škodujejo osnovnemu kapitalu, zmanjšujejo produktivnost in zmanjšujejo ponudbo delovne sile, kar navsezadnje ovira gospodarsko rast in povečuje finančno negotovost. Poplave leta 2021 v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem so na primer stale 44 milijard EUR. Ti vplivi obremenjujejo javne finance, zavarovatelje, vlagatelje in finančne trge. Gospodarski stroški naj bi se v prihodnjih desetletjih močno povečali, pri čemer se bodo tveganja, ki izhajajo iz neposrednih učinkov in mednarodnih učinkov, kaskadno vrnila v Evropo.

Med letoma 1980 in 2023 so ekstremni vremenski in podnebni pojavi po ocenah znašali 738 milijard EUR (vrednosti iz leta 2023). Razmeroma majhno število dogodkov povzroči velik delež gospodarskih izgub: 5 % dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem, z največjimi izgubami povzroči 61 % izgub, 1 % dogodkov pa 28 % izgub (izračuni EEA na podlagi prvotnega nabora podatkov). Povprečne letne izgube (stalne cene, 2023 EUR) so znašale približno 8,5 milijarde EUR v obdobju 1980–1989, 14,0 milijarde EUR v obdobju 1990–1999, 15,8 milijarde EUR v obdobju 2000–2009 in 17,8 milijarde EUR v obdobju 2010–2019. Pet let z najvišjimi letnimi vrednostmi so leto 2021 (63,0 milijarde EUR), leto 2022 (56,0 milijarde EUR), leto 2002 (45,7 milijarde EUR), leto 2023 (43,9 milijarde EUR) in leto 1999 (36,7 milijarde EUR).

Zavarovanje je ključno za ublažitev gospodarskih posledic podnebnih nesreč s financiranjem obnove in kritjem izgub. Vendar je bilo v obdobju 1980–2023 zavarovanih manj kot 20 % evropskih izgub, povezanih s podnebjem, kar kaže na veliko vrzel v zaščiti. Odprava te vrzeli z možnostmi politike je ključnega pomena. Sposobnost zmanjšanja deleža morebitnih gospodarskih izgub zaradi podnebnih sprememb, ki se pojavljajo v nezavarovanih sredstvih in dejavnostih, tj. vrzeli v varstvu podnebja, bo določila velik del odpornosti družb.

V evropski oceni podnebnih tveganj je bilo opredeljenih več glavnih podnebnih tveganj, pomembnih za finančni sektor. Tveganje za vzdržnost evropskih solidarnostnih mehanizmov zahteva nujno ukrepanje. Tveganje za javne finance, ki vodi v finančno krizo, in tveganje za evropske nepremičninske ali zavarovalniške trge zahtevata več ukrepov. Poleg tega je treba dodatno preučiti tveganja za evropske finančne trge zaradi podnebnih vplivov v Evropi in zunaj nje.

Politični okvir

Evropska komisija je v odziv na vse večje učinke podnebnih sprememb začela vključevati odpornost proti podnebnim spremembam v fiskalne okvire. Tudi bančni in zavarovalniški sektor je začel sam sprejemati ukrepe za odpravo teh učinkov.

Kar zadeva vpliv podnebnih sprememb na evropsko gospodarstvo in finančni sistem, se strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam za več podrobnosti sklicuje na strategijo EU za trajnostno financiranje, saj ima trajnostno financiranje ključno vlogo pri doseganju ciljev politike v okviru evropskega zelenega dogovora ter mednarodnih zavez EU glede podnebnih in trajnostnih ciljev.

Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti pooblašča Komisijo, da sprejme delegirane in izvedbene akte, s katerimi določi, kako pristojni organi in udeleženci na trgu izpolnjujejo obveznosti iz direktive. Komisija je julija 2023 sprejela prvi delegirani akt, ki vključuje zahteve po razkritju v zvezi s podnebnimi spremembami.

Akt o digitalni operativni odpornosti (DORA) je uredba EU, ki je začela veljati 16. januarja 2023 in se uporablja od 17. januarja 2025. Njegov cilj je okrepiti informacijsko varnost finančnih subjektov, kot so banke, zavarovalnice in investicijska podjetja, ter zagotoviti, da lahko finančni sektor v Evropi ostane odporen v primeru resnih motenj v delovanju. To vključuje tudi vplive dogodkov in naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja.

DORA usklajuje pravila v zvezi z operativno odpornostjo za finančni sektor. Uporablja seza 20 različnih vrst finančnih subjektov in tretjih ponudnikov storitev IKT.

Zavarovalniški sektor

Zdi se, da se delež nezavarovanih gospodarskih izgub, ki jih povzročijo vse zabeležene nevarnosti, povezane z vremenom in podnebjem, povečuje zaradi počasnih prilagoditvenih ukrepov in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov brez višjih stopenj prodora podnebnih zavarovanj na trg. Podnebna tveganja bodo verjetno obremenila lokalna gospodarstva in povzročila nedelovanje trga, ki vpliva tako na potrošnike kot na zavarovatelje. Pogostejši katastrofalni dogodki lahko v kombinaciji s potrebo po izpolnjevanju spreminjajočih se regulativnih zahtev ogrozijo poslovne modele podjetij, zaradi česar je zavarovanje nekaterih tveganj za stranke nedostopno ali neizvedljivo za zavarovatelje. Kot je navedeno v poročilu delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila IPCC o podnebnih spremembah za leto 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost Ključna rešitev za prilagajanje je izboljšanje dostopa do posojil in zavarovanja, da se preprečita spremenljivost dostopa do virov in številčnost.

Za reševanje teh vprašanj Evropska komisija:

• Krepitev dialoga med zavarovatelji, oblikovalci politik in drugimi deležniki prek dialoga o podnebni odpornosti. Glavni cilj dialoga je zmanjšati to vrzel na področju varstva podnebja. Predsedujeta mu GD CLIMA in GD FISMA;
• v tesnem sodelovanju z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) opredeli in spodbuja najboljše prakse na področju finančnih instrumentov za obvladovanje tveganj;
• preučijo širšo uporabo finančnih instrumentov in inovativnih rešitev za obvladovanje tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Solventnost II je direktiva v pravu Evropske unije, ki kodificira in usklajuje uredbo EU o zavarovanju. To se nanaša predvsem na znesek kapitala, ki ga morajo imeti zavarovalnice v EU, da bi zmanjšale tveganje insolventnosti. Vendar Direktiva doslej ne upošteva v celoti tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, več pa jih poziva k boljšemu upoštevanju tega vidika v podmodulu tveganja naravnih katastrof.

Bančni in investicijski sektor

Banke so pod vse večjim regulativnim in poslovnim pritiskom, da se zaščitijo pred vplivi podnebnih sprememb in uskladijo s svetovno agendo za trajnost. Zaradi pomanjkanja regulativnega in nadzornega okvira se številne centralne banke in regulatorji po vsem svetu zavedajo svoje vloge in morebitnega mandata pri obravnavanju podnebnih sprememb in okoljskih tveganj, s katerimi se sooča sektor. Skupina centralnih bank, vključno z Evropsko centralno banko, je na primer leta 2017 vzpostavila mrežo za ozelenitev finančnega sistema. Njegov cilj je prispevati k analizi in obvladovanju podnebnih in okoljskih tveganj v finančnem sektorju ter mobilizirati splošno financiranje za podporo prehodu na trajnostno gospodarstvo.

Poleg tega je več zasebnih bank začelo razvijati nove produkte, kot so zelene obveznice ali zelene hipoteke. Zelene obveznice so dolžniški instrumenti, ki se od običajnih vrednostnih papirjev s stalnim donosom razlikujejo le po tem, da se izdajatelj zaveže, da bo prihodke uporabil za financiranje projektov, ki naj bi imeli pozitivne okoljske ali podnebne učinke. Tehnična strokovna skupina za trajnostno financiranje je leta 2020 objavila priročnik o uporabnosti standarda EU za zelene obveznice.

V okviru zelene hipoteke banka ali hipotekarni posojilodajalec kupcu hiše ponuja prednostne pogoje, če lahko dokaže, da nepremičnina, za katero si izposoja, izpolnjuje določene okoljske standarde.

Uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnostnosti uvaja obveznosti razkritja o tem, kako institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja v svoje postopke upravljanja tveganj vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike. V delegiranih aktih bodo podrobneje določene zahteve glede vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v naložbene odločitve, kar je del dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja do vlagateljev in upravičencev.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za finančni sektor.

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za finančni sektor.

Veliko dejavnosti, povezanih s trajnostnim, podnebnim in prilagoditvenim financiranjem, se ukvarja z mednarodno razsežnostjo. Ta stran se osredotoča na to, kaj je pomembno za države članice EGP na nacionalni ravni. Več informacij o mednarodnih in razvojnih vidikih je na voljo na straneh UNFCCC in njenem podatkovnem portalu.

Tudi IPCC se osredotoča predvsem na mednarodne finančne tokove (in na nizkoogljične namesto na vidike prilagajanja), v poglavju o medsektorskih naložbenih in finančnih vprašanjih petega ocenjevalnega poročila IPCC (AR5), delovna skupina III, pa so podrobno opisana tudi nekatera domača vprašanja. Prispevki delovne skupine za vplive, prilagajanje in ranljivost (delovna skupina II) k šestemu ocenjevalnemu poročilu so načrtovani za leto 2022.

Svetovni center za prilagajanje vodi program podnebnega financiranja za vključevanje prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti nanje v odločanje, povečanje financiranja za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje ter razvoj inovativnih finančnih instrumentov.

Evropska agencija za okolje je leta 2007 objavila tehnično poročilo Podnebne spremembe: stroški neukrepanja in stroški prilagajanja, trenutno pa se izvaja nov projekt na to temo, pri katerem bo delo na voljo leta 2022.

Nedavni raziskovalni projekti o financiranju in ekonomiki prilagajanja so na primer projekt H2020_Insurance, ki je bil nadalje razvit v okviru modeliranja izgub OASIS in vozlišča OASIS, ali projekt NAIAD, ki se osredotoča na zavarovalno vrednost narave. Drugi projekti, ki se ukvarjajo z ekonomijo in financiranjem prilagajanja, so na primer COACCH, ClimateCost Econadapt ali NATURANCE. Preučujejo tehnično, finančno in operativno izvedljivost ter uspešnost rešitev, ki temeljijo na kombinaciji financiranja tveganja nesreč in naložb v rešitve, ki temeljijo na naravi.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 znaša 1,21 bilijona EUR z dodatnimi 807 milijardami EUR iz naslednje generacije instrumenta EU za okrevanje. 30 % tega proračuna je namenjenih dejavnostim, ki prispevajo k podnebnim ciljem. Komisija je z novim večletnim finančnim okvirom povečala sredstva za financiranje na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, tudi z inovativnimi mehanizmi, kot je Evropski sklad za trajnostni razvoj plus, pri čemer je sredstva uporabila v dvostranskih kanalih in prek držav članic EU.

Več podrobnosti o obveznostih financiranja je na voljo tukaj, pregled mehanizmov financiranja EU za obdobje 2021–2027 pa je na voljo tukaj.

Poleg mehanizmov financiranja v EU so EU in njene države članice leta 2019 skupno podporo za podnebno financiranje tretjim državam povečale za 7,4 %, kar znaša 21,9 milijarde EUR, od česar je bilo 52 % porabljenih za pomoč partnerjem EU pri prilagajanju podnebnim spremembam. Zagotavljanje visokega deleža podnebnega financiranja v okviru mednarodnega sodelovanja EU, zlasti za prilagajanje, bo ostalo v prihodnosti.

Podpora izvajanju prilagajanja

Organ EIOPA nadalje razvija dejavnosti za izvajanje trajnostnega financiranja, npr. s prikazom vrzeli v zavarovalniški zaščiti, metodološkim delom za vključitev podnebnih sprememb v zavarovanje pred naravnimi nesrečami (kapitalske zahteve za solventnost) ali v sklepanje pogodb o neživljenjskem zavarovanju in oblikovanje cen.