Gozdarstvo

Ključna sporočila

• Gozdovi so kompleksni ekosistemi, na katere vplivajo podnebne spremembe, pa naj gre za spreminjanje temperature, padavine, koncentracijo CO2 v ozračju, pogostost neviht ali gozdne požare. Podnebne spremembe ne spreminjajo le pogojev za drevesa, temveč tudi preostali ekosistem. Spremembe dolžine sezone in temperatur lahko povzročijo pogostejše pojave invazivnih škodljivcev in bolezni ter motijo življenjske cikle številnih avtohtonih gozdnih vrst.
• Gozdovi imajo pomembno vlogo v našem gospodarstvu in družbi, saj ustvarjajo delovna mesta, zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, čisto vodo in drugo. Gozdovi gostijo bogato biotsko raznovrstnost in v boju proti podnebnim spremembam smo odvisni od njihove sposobnosti odstranjevanja CO₂ iz ozračja. Na zagotavljanje teh funkcij in storitev vplivajo in v številnih primerih ogrožajo podnebne spremembe, saj povečujejo umrljivost dreves, zmanjšujejo rast vegetacije ter povzročajo hujše nevihte in pogostejše požare.
• EU je vzpostavila celovit okvir politike za spodbujanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe, ki lahko zagotovijo številne ekosistemske storitve, ki jih zahteva družba. Vključuje strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, novo strategijo EU za gozdove do leta 2030 in strategijo EU za tla do leta 2030. Poleg tega vključuje zakonodajo, kot so uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu, zakonodaja EU o obnovi narave, predlagana zakonodaja EU o spremljanju gozdov in predlagana uredba EU o gozdnem reprodukcijskem materialu.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Josef Hinterleitner, Climate Change PIX /EEA

Približno 160 milijonov hektarjev (39 % zemljišč v EU) pokrivajo gozdovi ali druga gozdna zemljišča (glej pojasnilo o gozdarstvu EU). Polovica omrežja Natura 2000 je zavarovana gozdna površina, ki obsega 38 milijonov hektarjev.

Hitrost podnebnih sprememb je hitrejša od sposobnosti gozdnih ekosistemov, da se naravno prilagodijo. Pogostost in resnost skrajnih podnebnih in vremenskih pojavov se povečujeta, kar povzroča dogodke brez primere, kot so požari v naravi v arktičnem krogu, hude suše v Sredozemlju in srednji Evropi ter izbruhi lubadarja brez primere v srednji in vzhodni Evropi, ki imajo uničujoče posledice za evropske gozdove. Ne le podnebne spremembe, tudi spremembe rabe zemljišč in gospodarjenje z gozdovi so bili pomembni dejavniki ugotovljene razdrobljenosti gozdov in večje ranljivosti gozdov za podnebne spremembe. Posledično je in bo prizadeta ekonomska sposobnost gozdov. Podnebne in nepodnebne spremembe v gozdovih vplivajo tudi na zmogljivost gozdov za zagotavljanje okoljskih storitev, kot so čista voda in zrak, hrana in vlakna, odstranjevanje CO2, zaloge ogljika, nadzor erozije in zagotavljanje habitata za biotsko raznovrstnost gozdov. Nedavna predstavitev Evropske agencije za okolje kaže, da se je stopnja umrljivosti drevesnih krošenj v Evropi od konca 20. stoletja podvojila in vsako leto prizadene 1 % gozdnih površin v EU-27. To je povzročilo tudi znatno zmanjšanje evropskega gozdnega ponora.

V skladu z evropsko oceno podnebnega tveganja je treba najnujneje obravnavati tveganje za biotsko raznovrstnost in ponore ogljika zaradi vse pogostejših in intenzivnejših požarov v naravi, pri čemer je južna Evropa žariščna regija, tveganje zaradi hujših in pogostejših vročih sušenih dogodkov ter s tem povezanih izbruhov škodljivcev žuželk pa je najnujnejše. Glede na številne ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi, je bilo v oceni ugotovljeno tudi tveganje obsežnih kaskadnih učinkov propadanja gozdov zaradi podnebnih sprememb.

Politični okvir

Cilj nove strategije EU za gozdove do leta 2030 je varstvo in obnova gozdov v Evropski uniji. Njegov cilj je podpreti socialno-ekonomske funkcije gozdov, zaščititi in obnoviti gozdno območje EU za boj proti podnebnim spremembam in obrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti. Strategija se osredotoča na: učinkovito spremljanje s predlagano zakonodajo o spremljanju gozdov, finančne spodbude za lastnike gozdov za izboljšanje količine in kakovosti gozdov EU, spodbujanje trajnostne rabe gozdov, razvoj znanj in spretnosti ter opolnomočenje ljudi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter ponovno pogozdovanje in pogozdovanje biotsko raznovrstnih gozdov z zasaditvijo 3 milijard dreves do leta 2030. Slednje je del zaveze za varstvo in obnovo narave skupaj z novimi pravili EU o obnovi narave, dogovorjenimi konec leta 2023.

Nova strategija za gozdove v okviru evropskega zelenega dogovora in nove strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 vključuje ukrepe za krepitev varstva in obnove gozdov, izboljšanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter izboljšanje spremljanja in učinkovitega decentraliziranega načrtovanja gozdov v EU, spodbujanje njihove večnamenske vloge in prispevanje k zahtevam glede prilagajanja.

Poleg tega ima uredba LULUCF zavezujočo zavezo za zmanjšanje emisij, da se zagotovi obračunavanje ne le za gozdove, temveč za vse rabe zemljišč (vključno z mokrišči do leta 2026). To bo podprlo gozdarje z večjo prepoznavnostjo podnebnih koristi lesnih proizvodov, ki lahko shranjujejo ogljik, sekvestriran iz ozračja, in nadomeščajo emisijsko intenzivne materiale.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za gozdarski sektor.

Nedavni dokazi, povzeti v poročilu delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila IPCC o podnebnih spremembah za leto 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost kažejo, da naraščajoče netrajnostne prakse rabe zemljišč negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost in sposobnost ekosistemov za prilagajanje podnebnim spremembam. Napovedane podnebne spremembe bodo skupaj z netrajnostnimi praksami gospodarjenja z gozdovi povzročile izgubo in degradacijo svetovnih gozdov. Tveganja za izgubo biotske raznovrstnosti so v gozdnih ekosistemih zmerna do velika. Prilagajanje gozdov vključuje ohranjanje, varstvo, obnovo in prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Krepitev baze znanja je bistvenega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi z dodatnimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. V drugih posebnih poročilih Medvladnega panela za podnebnespremembe (IPCC) (Podnebne spremembe in zemljiščater poročilo o globalnem segrevanju za 1,5 °C) so navedeni resni vplivi na različne vrste gozdov ter ocenjene možnosti za trajnostno rabo zemljišč in gospodarjenje z gozdovi.

Evropski informacijski sistem za gozdove (FISE) je enotna vstopna točka za podatke in informacije v podporo politikam, povezanim z gozdovi, v Evropi. Vsebuje povezave, orodja in druge vire, pomembne za izboljšanje baze znanja o stanju in zdravju gozdov ter za izboljšanje odpornosti gozdov, vključno s prilagajanjem na podnebne spremembe v gozdarskem sektorju. Oddelek Climate-ADAPT o prilagajanju v gozdarskem sektorju zagotavlja vstopno točko v najpomembnejše znanje, podatke, orodja in smernice za izvajanje prilagoditvenih ukrepov na terenu. Forest Europe je tudi pomemben portal in vir o vseevropskih procesih dialoga in sodelovanja, o gozdarskih politikah v Evropi, vključno z informacijami o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, o vseevropskem objektu za požarno ogroženost ter o zelenih delovnih mestih in izobraževanju o gozdovih. Eurostat ima na voljo tudi veliko vseevropskih statističnih podatkov o gozdovih po državah.

Aplikacija Forest Forward je bila razvita tudi za obveščanje lastnikov podjetij in tehničnega osebja o vplivih podnebnih sprememb na porazdelitev vrst vrednosti v gozdarski industriji. Uporablja podatke storitve programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (C3S), druge storitve programa Copernicus pa se lahko uporabljajo za razvoj aplikacij, usmerjenih v gozdove, za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi in povezanih gospodarskih dejavnosti.

Nedavno je bilo na spletišču Climate-ADAPT objavljenih več študij primerov in poročil, da bi se opisale nekatere prilagoditve gozdov v različnih evropskih regijah (npr. za gozdove v sredozemskem bazenu in belgijskem sonskem gozdu). Glej tudi najnovejše dokaze o zmožnosti evropskih gozdov, da podpirajo biotsko raznovrstnost ob hkratnem odstranjevanju in shranjevanju ogljika iz ozračja, ali smernice o sonaravnejšem gospodarjenju z gozdovi.

Vzpostavljenih je bilo več mrež in združenj za izmenjavo znanja ter povezovanje gozdarskih združenj in delavcev: mreža ERIAFF evropskih regij za inovacije, Zveza evropskih gozdarjev, Evropska gozdarska hiša (s strani Konfederacije evropskih lastnikov gozdov ), Evropsko združenje državnih gozdov , in Evropska kmetijsko-gozdarska zveza. Poleg tega Evropski inštitut za gozdove in organizacija Forest Europe izvajata raziskave in zagotavljata politično podporo v zvezi z vprašanji, povezanimi z gozdovi, pri čemer znanje povezujeta z ukrepi.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je največji dolgoročni proračun EU, ki se je kdaj koli financiral, in skupaj z instrumentom Next Generation EU znaša 1,8 bilijona EUR. Cilj večletnega finančnega okvira je: (i) podpirati posodobitev Evropske unije z raziskavami in inovacijami, (ii) spodbujati podnebni in digitalni prehod, (iii) izboljšati pripravljenost, okrevanje in odpornost. 30 % proračuna EU bo porabljenega za boj proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posebna pozornost namenjena varstvu biotske raznovrstnosti. V SKP obstaja finančna podpora za gozdarstvo, na primer za pogozdovanje, ustvarjanje gozdnih površin, preprečevanje škode v gozdovih zaradi požarov ali obnovo poškodovanih gozdov. Obstaja tudi nedavni podporni dokument in smernice o javnih in zasebnih plačilnih shemah za gozdne ekosistemske storitve.

Drugi viri financiranja EU za prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarskem sektorju so na voljo v okviru programa LIFE za podnebne ukrepe in skladov za razvoj podeželja z drugim stebrom skupne kmetijske politike. Dopolnjujejo jih lahko drugi evropski strukturni in investicijski skladi,zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), vključno s programom INTERREG Europe.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

Boljše spremljanje gozdov po vsej Evropi bo omogočilo ukrepe proti čezmejnim nevarnostim škodljivih organizmov, suš in požarov v naravi, ki jih podnebne spremembe še zaostrujejo, ter podprlo skladnost z dogovorjeno zakonodajo EU. Zato je Komisija predlagala novo zakonodajo EU o spremljanju gozdov.  Omogočil bo zbiranje in izmenjavo celovitih, pravočasnih in primerljivih podatkov o gozdovih, pridobljenih s tehnologijo za opazovanje Zemlje in meritvami na tleh, v podporo odločanju in izvajanju politik.