Učinki, tveganja in ranljivosti

Globalni podnebni sistem se bo še stoletja spreminjal zaradi preteklih in prihodnjih emisij toplogrednih plinov. Vročinski valovi, poplave in drugi vplivi na ekosisteme, zdravje ljudi in gospodarstvo bodo v prihodnjih desetletjih verjetno postali resnejši. Ocene podnebnih vplivov, tveganj in ranljivosti se uporabljajo za opredelitev narave in obsega teh vplivov na naravne sisteme in človeško družbo. Ocene se zelo razlikujejo glede na cilj ocene, geografsko območje in ciljni sektor ali sistem. Zato se uporablja širok nabor metod in orodij, podprtih z ustreznimi informacijami iz preteklih opazovanj in prihodnjih scenarijev podnebnih sprememb, okoljskih razmer in socialno-ekonomskih dejavnikov.  Orodje za podporo prilagajanju (AST) in orodje za podporo prilagajanju mest (UAST) zagotavljata smernice za ocenjevanje tveganj in ranljivosti.

Ocenjevanje in načrtovanje

Vplivi podnebnih sprememb se bodo razlikovali med regijami, od sektorja do sektorja in celo znotraj sektorjev. Razumevanje posebnih ranljivosti in tveganj je bistveno za načrtovanje in izvajanje prilagoditvenih ukrepov na regionalni ravni. Podnebne spremembe so ključni dejavnik tveganj, povezanih s podnebjem, vendar niso edini.

Obseg in hitrost globalnih podnebnih sprememb v prihodnosti sta odvisna od razvoja družbe in gospodarstev na svetovni ravni. Te spremembe so zajete v svetovnih socialno-ekonomskih in podnebnih scenarijih. Socialno-ekonomski scenariji zagotavljajo verodostojne opise možnih prihodnjih svetovnih stanj, ki temeljijo na odločitvah družbe – to niso napovedi. Globalni socialno-ekonomski scenariji so podlaga za scenarije emisij toplogrednih plinov, ki jih svetovni podnebni modeli uporabljajo za pripravo napovedi prihodnjih podnebnih sprememb na svetovni ravni. Te projekcije se lahko zmanjšajo z uporabo regionalnih podnebnih modelov ali tehnik statističnega zmanjšanja, da se izračunajo podrobnejše podnebne projekcije za Evropo.

Regionalni vplivi podnebnih sprememb so odvisni tudi od razvoja okoljskih, socialno-ekonomskih, političnih in tehnoloških pogojev na regionalni ravni. Ljudje lahko na primer povečajo svojo ranljivost z urbanizacijo obalnih poplavnih ravnic, krčenjem gozdov na hribovitih pobočjih ali gradnjo stavb na tveganih območjih. Po drugi strani pa lahko zmanjšajo svojo ranljivost z izgradnjo institucionalnih in tehničnih zmogljivosti za obravnavanje podnebnih nevarnosti.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Učinki, prilagajanje in ranljivost) zagotavlja pregled vplivov podnebnih sprememb, tveganj in ranljivosti, ugotovljenih po sektorjih in regijah, vključno s poudarkom na Evropi.

Ocena ranljivosti in tveganja je obvezna za načrtovanje in izvajanje prilagoditvenih ukrepov ter prednostno razvrščanje virov. V njih je opredeljeno, katere regije, sektorje ali sistemske komponente podnebne spremembe še posebej prizadenejo in na katerih področjih se je treba nujno prilagoditi.

Evropska agencija za okolje od leta 2004 redno objavlja poročila o podnebnih spremembah, vplivih in ranljivosti v Evropi. V zadnji izdaji (2017) so na podlagi 35 kazalnikov ocenjeni trendi in projekcije podnebnih sprememb in njihovih učinkov po vsej Evropi. Pregleduje tudi razvoj politik prilagajanja na evropski, nadnacionalni in nacionalni ravni ter razvoj temeljne baze znanja. Evropski raziskovalec podnebnih podatkov v sodelovanju s Copernicusovo storitvijo za spremljanje podnebnih sprememb zagotavlja posodobljeno različico več podnebnih dejavnikov in kazalnikov. Agencija EEA je v okviru misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam razvila preglednico prilagajanja, ki zagotavlja pregled nevarnosti, vplivov, izpostavljenosti, ranljivosti in prilagoditvenih ukrepov na podnacionalni ravni.

GD CLIMA in EEA sta leta 2022 začela pripravljati prvo evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA), da bi ocenila sedanje in prihodnje vplive podnebnih sprememb ter tveganja, povezana z okoljem, gospodarstvom in širšo družbo v Evropi.

Destinacija Zemlja (DestinE), vodilna pobuda Evropske komisije za razvoj zelo natančnega digitalnega modela Zemlje na svetovni ravni, bo spremljala, simulirala in napovedala interakcijo med naravnimi pojavi in človekovimi dejavnostmi. Digitalna dvojčka nam bosta pomagala, da bomo bolje pripravljeni na odzivanje na večje naravne nesreče, prilagajanje podnebnim spremembam in napovedovanje socialno-ekonomskih učinkov.

DRMKC - Risk Data Hub je GIS spletna platforma, ki pomaga načrtovalcem in odločevalcem pri obravnavanju vplivov podnebnih sprememb. Zagotavlja več preglednic s podatki o tveganju, ranljivosti, gospodarski škodi in človeških izgubah po vsej Evropi zaradi nevarnih dogodkov. Preglednica ocene tveganja vozlišča podatkov o tveganju DRMKC zagotavlja stopnjo tveganja za različna sredstva in nevarnosti na ravni države, NUTS 2 in NUTS3. Preglednica ranljivosti zagotavlja indeks štirih razsežnosti ranljivosti, ki zajema sistemsko ranljivost za nesreče na ravni države ter NUTS2 in NUTS3. Nadzorna plošča izgub in škode zagotavlja izgube zaradi vrste nevarnosti po letih in skupaj, tako v smislu gospodarskega učinka kot prizadetih ljudi.

Smernice o tem, kako oceniti tveganja in ranljivosti, so na voljo v orodju za podporo prilagajanju (AST) in orodju za podporo prilagajanju mest (UAST), zlasti koraku 2 „Ocena tveganj in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb“.

Podnebne storitve

Globalni okvir za podnebne storitve omogoča boljše obvladovanje tveganj podnebne spremenljivosti in sprememb z razvojem znanstveno utemeljenih podnebnih informacij in napovedi ter njihovo vključitvijo v načrtovanje, politiko in prakso na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. V Evropi Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) omogoča dostop do podatkov in informacij o preteklih in prihodnjih podnebnih spremembah v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. C3S je dal na voljo shrambo podatkov o podnebju, ki zagotavlja kakovostne informacije o preteklem, sedanjem in prihodnjem podnebju Zemlje. Ciljno usmerjene podnebne informacije za posamezne sektorje in področja politike so vse pogosteje na voljo prek sektorskega informacijskega sistema C3S (C3S SIS).  Storitev programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS)zagotavlja redno posodobljene ocene dnevnih emisij CO2 za vse države EU na podlagi podatkov o dejavnostih za šest sektorjev. C3S vsako leto od začetka leta 2018 objavlja Evropsko poročilo o stanju podnebja, ki vsebuje pregled letnega in sezonskega podnebja leta ter ključnih trendov v zadnjih desetletjih. Leta 2022 je bilo to poročilo pripravljeno skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo. Poleg tega se v številnih državah razvijajo in izvajajo podnebne storitve (glej strani o državah).