Učinki, tveganja in ranljivosti

Globalni podnebni sistem se bo še stoletja spreminjal zaradi preteklih in prihodnjih emisij toplogrednih plinov. Vročinski valovi, poplave in drugi vplivi na ekosisteme, zdravje ljudi in gospodarstvo bodo v prihodnjih desetletjih verjetno postali hujši. Ocene podnebnih vplivov, tveganj in ranljivosti se uporabljajo za opredelitev narave in obsega teh vplivov na naravne sisteme in človeško družbo. Ocene se zelo razlikujejo glede na cilj ocene, geografsko območje in ciljni sektor ali sistem. Zato se uporablja širok nabor metod in orodij, podprtih z ustreznimi informacijami iz preteklih opazovanj in prihodnjih scenarijev podnebnih sprememb, okoljskih razmer in socialno-ekonomskih dejavnikov.  Orodje za podporo prilagajanju (AST) in orodje za podporo prilagajanju mest (UAST) zagotavljata smernice za ocenjevanje tveganj in ranljivosti.

Ocenjevanje in načrtovanje

Vplivi podnebnih sprememb se bodo razlikovali med regijami, od sektorja do sektorja in celo znotraj sektorjev. Razumevanje posebnih ranljivosti in tveganj je bistveno za načrtovanje in izvajanje prilagoditvenih ukrepov na regionalni ravni. Podnebne spremembe so ključno gonilo podnebnih tveganj, vendar niso edino.

Obseg in hitrost globalnih podnebnih sprememb v prihodnosti sta odvisna od razvoja družbe in gospodarstev na svetovni ravni. Te spremembe so zajete v svetovnih socialno-ekonomskih in podnebnih scenarijih. Socialno-ekonomski scenariji zagotavljajo verodostojne opise možnih prihodnjih stanj sveta na podlagi odločitev družbe – ne gre za napovedi. Svetovni socialno-ekonomski scenariji so podlaga za scenarije emisij toplogrednih plinov, ki jih svetovni podnebni modeli uporabljajo za napovedovanje prihodnjih podnebnih sprememb na svetovni ravni. Te projekcije je mogoče zmanjšati z uporabo regionalnih podnebnih modelov ali statističnih tehnik zmanjševanja, da se izračunajo podrobnejše podnebne projekcije za Evropo.

Regionalni vplivi podnebnih sprememb so odvisni tudi od razvoja okoljskih, socialno-ekonomskih, političnih in tehnoloških razmer na regionalni ravni. Ljudje lahko na primer povečajo svojo ranljivost z urbanizacijo obalnih poplavnih ravnic, krčenjem pobočij hribov ali gradnjo stavb na območjih, izpostavljenih tveganju. Po drugi strani pa lahko zmanjšajo svojo ranljivost s krepitvijo institucionalnih in tehničnih zmogljivosti za obravnavanje podnebnih nevarnosti.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Učinki, prilagajanje in ranljivost) zagotavlja pregled vplivov podnebnih sprememb, tveganj in ranljivosti, ugotovljenih v različnih sektorjih in regijah, vključno s poudarkom na Evropi.

Ocena ranljivosti in tveganja je obvezna za načrtovanje in izvajanje prilagoditvenih ukrepov ter prednostno razvrščanje virov. V njih je opredeljeno, na katere regije, sektorje ali sistemske komponente podnebne spremembe še posebej vplivajo in kje se je treba nujno prilagoditi.

Evropska agencija za okolje od leta 2004 redno objavlja poročila o podnebnih spremembah, vplivih in ranljivosti v Evropi. Zadnja izdaja (2017) ocenjuje trende in projekcije podnebnih sprememb in njihovih vplivov po vsej Evropi na podlagi 35 kazalnikov. Pregleduje tudi razvoj politik prilagajanja na evropski, nadnacionalni in nacionalni ravni ter razvoj temeljne baze znanja. Evropski raziskovalec podnebnih podatkov v sodelovanju s storitvijo Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb zagotavlja posodobljeno različico več podnebnih dejavnikov in kazalnikov. EEA je v okviru misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam razvila preglednico za prilagajanje, ki zagotavlja pregled nevarnosti, vplivov, izpostavljenosti, ranljivosti in prilagoditvenih ukrepov na podnacionalni ravni.

GD CLIMA in Evropska agencija za okolje sta leta 2022 začela pripravo prve evropske ocene podnebnih tveganj (EUCRA), da bi ocenila sedanje in prihodnje učinke podnebnih sprememb ter tveganja, povezana z okoljem, gospodarstvom in širšo družbo v Evropi.

Destinacija Zemlja (DestinE), vodilna pobuda Evropske komisije za razvoj zelo natančnega digitalnega modela Zemlje na svetovni ravni, bo spremljala, simulirala in napovedovala interakcijo med naravnimi pojavi in človekovimi dejavnostmi. Namen digitalnih dvojčkov bo pomagati, da bomo bolje pripravljeni na odzivanje na večje naravne nesreče, prilagajanje podnebnim spremembam in napovedovanje socialno-ekonomskih posledic.

DRMKC - Risk Data Hub je spletna platforma GIS, ki podpira načrtovalce in nosilce odločanja pri obravnavanju vplivov podnebnih sprememb. Zagotavlja več nadzornih plošč s podatki o tveganju, ranljivosti, gospodarski škodi in človeških izgubah po vsej Evropi zaradi nevarnih dogodkov. Preglednica ocene tveganja vozlišča DRMKC za podatke o tveganjih zagotavlja stopnjo tveganja za različna sredstva in nevarnosti na ravni države, NUTS 2 in NUTS3. Preglednica ranljivosti zagotavlja indeks štirih razsežnosti ranljivosti, ki zajema sistemsko ranljivost za nesreče na ravni držav, NUTS2 in NUTS3. Nazadnje, preglednica izgub in škode zagotavlja izgube zaradi vrste nevarnosti, po letih in skupaj, tako v smislu gospodarskega učinka kot prizadetih ljudi.

Smernice o tem, kako oceniti tveganja in ranljivosti, so na voljo v orodju za podporo prilagajanju (AST) in orodju za podporo prilagajanju mest (UAST), zlasti v koraku 2 Ocenjevanje tveganj in ranljivosti v zvezi s podnebnimi spremembami.

Storitve v zvezi s podnebjem

Globalni okvir za podnebne storitve omogoča boljše obvladovanje tveganj spremenljivosti in sprememb podnebja z razvojem znanstveno utemeljenih podnebnih informacij in napovedi ter njihovo vključitvijo v načrtovanje, politiko in prakso na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. V Evropi Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) omogoča dostop do podatkov in informacij o preteklih in prihodnjih podnebnih spremembah v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. C3S je dal na voljo shrambo podnebnih podatkov, ki zagotavlja kakovostne informacije o preteklem, sedanjem in prihodnjem podnebju na Zemlji. Prek sektorskega informacijskega sistema C3S (C3S SIS) so vse pogosteje na voljo ciljno usmerjene podnebne informacije za posamezne sektorje in področja politike.  Storitev programa Copernicus za spremljanje ozračja (CAMS) zagotavlja redno posodobljene ocene dnevnih emisij CO2 za vse države EU na podlagi podatkov o dejavnostih za šest sektorjev. C3S vsako leto od začetka leta 2018 objavlja evropsko poročilo o stanju podnebja, ki vsebuje pregled letnega in sezonskega podnebja v letu ter ključnih trendov v zadnjih desetletjih. Leta 2022 je bilo to poročilo pripravljeno skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo. Poleg tega se v številnih državah razvijajo in izvajajo podnebne storitve (glej strani o državah).