1.4 Zbiranje informacij

1.4 Zbiranje informacij

Razvoj politike prilagajanja bi moral temeljiti na dokazih ter zanesljivih informacijah in znanju. Ob začetku načrtovanja prilagajanja bi bilo treba zbrati vse potencialno pomembne informacije. To vključuje:

• opredelitev obstoječega dela v zvezi s sedanjimi in morebitnimi prihodnjimi vplivi in tveganji, povezanimi s podnebjem,
• tekoče dejavnosti, povezane s prilagajanjem
• primeri dobre prakse v državi ali zunaj nje.

I. Opredelitev obstoječega dela v zvezi s sedanjimi in prihodnjimi vplivi in tveganji, povezanimi s podnebjem

Opraviti bi bilo treba prvi pregled obstoječega dela v zvezi z morebitnimi kratko-, srednje- in dolgoročnimi učinki, povezanimi s podnebnimi spremembami. Na svetovni ravni je IPCC pripravil šesto ocenjevalno poročilo, ki obravnava najsodobnejše fizično razumevanje podnebnega sistema in podnebnih sprememb ter združuje najnovejši napredek na področju podnebne znanosti. Prva evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA)je celovita ocena glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se sooča Evropa danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi.

Evropska agencija za okolje pripravlja številne kazalnike, ki opisujejo opažene in napovedane podnebne spremembe ter njihove vplive v Evropi. Poleg tega poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Europe's changing climate hazards – an index-based interactive EEA report (Spreminjajoče se podnebne nevarnosti v Evropi – interaktivno poročilo Evropske agencije za okolje na podlagi indeksov) zagotavlja koristen pregled kazalnikov Evropske agencije za okolje in dodatne informacije o okviru politike. Zanesljiv in k uporabniku usmerjen ponudnik podnebnih storitev je Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S). C3S omogoča dostop do informacij o preteklih, sedanjih in prihodnjih podnebnih razmerah v Evropi; zlasti shramba podnebnih podatkov zagotavlja storitve, prilagojene posebnim javnim ali komercialnim potrebam. Portal Evropske agencije za okolje o vplivu na podnebje in pripravljenosti na podnebne spremembe z interaktivnimi zemljevidi in grafikoni prikazuje, kako vročinski valovi, poplave, suše in požari v naravi vse bolj vplivajo na Evropo, ter prikazuje primere pripravljenosti. Evropski raziskovalec podnebnih podatkov (European Climate Data Explorer) je grafični uporabniški vmesnik, ki omogoča interaktiven dostop do številnih podnebnih indeksov iz trgovine podnebnih podatkov C3S na enostaven način. Poleg tega C3S prek svojega sektorskega informacijskega sistema (SIS) ponuja letna podnebna poročila, podnebne biltene in pilotne študije o presoji vplivov na podnebje za izbrani sektor. Zlasti v zvezi s podnebnimi vplivi na zdravje in dobro počutje ljudi so zbrani številni ustrezni viri.

Vozlišče podatkov o tveganjih (RDH) centra znanja za obvladovanje tveganja nesreč (DRMKC) je platforma, namenjena centralizaciji in standardizaciji podatkov o tveganju, škodi in izgubi na vseevropski ravni.

Evropski observatorij za podnebno zdravje lahko z informacijami podpira različne faze cikla politike, vključno z razvojem, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem strategij in načrtov za prilagajanje, povezanih z zdravjem.

Poleg tega sklop projektov PESETA (PESETA I, II, III in IV) Skupnega raziskovalnega središča (JRC) ocenjuje možne biofizikalne in gospodarske posledice prihodnjih podnebnih sprememb za Evropo.

V tej fazi pregleda bi bilo treba upoštevati tudi rezultate projektov in študij, ki se osredotočajo na posebne sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda, ribištvo, biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, zdravje, energetika, turizem, promet, gradbeništvo/stavbe, gospodarstvo/industrija, civilna zaščita/zmanjšanje tveganja nesreč, prostorsko načrtovanje/načrtovanje rabe zemljišč in socialna vprašanja. Sektorska združenja, svetovalne službe ali posamezni javni subjekti izvajajo sektorske analize. Pretekli naravni, vremenski in podnebni dogodki in nesreče so dokumentirani v več mednarodnih podatkovnih zbirkah, kot sta EM-DAT ali DesInventar. Vendar imajo zaradi pragov pri poročanju svoje omejitve. Tudi zavarovalniški sektor, zlasti pozavarovalnice, vzdržuje zbirke podatkov o nevarnostih in tveganjih. Agencija EEA vsako leto vzdržuje kazalnik in nadzorno ploščo, ki temeljita na NatCatSERVICE in CATDAT (RiskLayer).

Ta širok prvi pregled bo pripomogel k sprožitvi postopka in razvoju razlogov za prilagoditev ter zagotovil podlago za bolj poglobljeno analizo v poznejši fazi. Poleg tega podpira spodbujanje razprave o vidikih, pomembnih za politiko prilagajanja, kot so cilji, prednostni sektorji, ranljive skupine itd.

II. Opredelitev tekočih dejavnosti, pomembnih za prilagajanje

Prilagajanje se ne sme izvajati ločeno. Opredeliti bi bilo treba ustrezne instrumente in obstoječe ukrepe, povezane s prilagajanjem (čeprav se morda ne izvajajo pod naslovom „prilagajanje“), kot so na primer zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč, varstvo biotske raznovrstnosti ali politike načrtovanja rabe zemljišč/prostorskega načrtovanja. Poleg tega bi bilo treba opredeliti obstoječe sektorske ali regionalne strategije/načrte prilagajanja v državi ter nadnacionalne in evropske dejavnosti, povezane s prilagajanjem.

To je mogoče storiti v tesnem sodelovanju s kolegi iz drugih organov in prizadetimi deležniki z naslednjimi vodilnimi vprašanji za pomoč pri opredelitvi tekočih dejavnosti, pomembnih za prilagajanje:

• Ali so se že soočili s temami podnebnih sprememb ali prilagajanja nanje?
• Ali so seznanjeni s spletnimi platformami znanja, rednimi bilteni o prilagajanju, študijami ali projekti na temo podnebnih sprememb ali prilagajanja iz drugih virov (univerze, druge raziskovalne ustanove, vladna ministrstva, druge države itd.), ki so pomembni?
• Ali že obstajajo ukrepi, ki prispevajo k prilagajanju, tudi če niso posebej opredeljeni ali označeni kot prilagoditveni ukrepi?
• Ali so bile ciljno usmerjene dejavnosti, povezane s prilagajanjem, že izvedene?
• Ali obstajajo dejavnosti poročanja, orodja, strategije, postopki itd., ki so pomembni ali bi se lahko uporabili za prilagajanje podnebnim spremembam?
• Katere so obstoječe mreže ali pobude, pomembne za prilagajanje, in kako jih je mogoče uporabiti ali izkoristiti za prilagajanje?

Pregled dejavnosti za posamezne države na področju prilagajanja podnebnim spremembam je na voljo na straneh Climate-ADAPT za posamezne države.

III. Raziščite dobre prakse v državi ali zunaj nje

Prilagoditvene prakse, ki dobro delujejo na enem področju, se lahko prenesejo za reševanje podobnih izzivov na drugih področjih ob upoštevanju posebnih okoliščin. Vendar je lahko uspešnost posameznih ukrepov odvisna od obsega težave in specifičnega obsega izvajanja. Z uporabo obstoječih informacij o najsodobnejših praksah in izkušnjah prilagajanja (tj. študije primerov Climate-ADAPT)se lahko optimizirajo tudi individualni viri in upravljanje napora. Pregled nacionalnih spletnih portfeljev študij primerov je na voljo tudi na spletišču Climate-ADAPT.

Dodatna sredstva

• Evropski raziskovalec podnebnih podatkov
• Evropska ocena podnebnih tveganj
• Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S)
• Shranjevanje podnebnih podatkov (CDS)
• Študija o modeliranju prilagajanja
• Vozlišče podatkov o tveganju
• Informacije o podnebju