European Union flag

Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje

Glavne poti, po katerih podnebne spremembe vplivajo na duševno zdravje v Evropi (glej informativno poročilo).
Vir: Priprava Evropske agencije za okolje na podlagi Lawrance et al. (2021) ter Berry in drugi. (2010)

Duševno zdravje: Dodatno breme podnebnih sprememb

V državah EU in Združenem kraljestvu ima težave z duševnim zdravjem 84 milijonov ljudi (OECD in Evropska komisija, 2018). Vendar je duševno zdravje sistematično premalo zastopano v javnih proračunih in zdravstvenem sistemu (SZO, 2018). Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe poslabšale rezultate na področju duševnega zdravja po vsem svetu (Lawrance idr., 2021: Romanello idr., 2021), zlasti za ranljive posameznike in skupnosti (IPCC, 2022).

Učinki podnebnih sprememb na duševno zdravje so v primerjavi z učinki na telesno zdravje še vedno večinoma neraziskani. To je zlasti zaskrbljujoče zaradi vse večje izpostavljenosti prebivalstva vročinskim valom, poplavam ali požarom v naravi, saj so lahko primeri psiholoških travm zaradi katere koli oblike nesreče, povezane s podnebjem, 40-krat večji od primerov telesnih poškodb (Lawrance idr., 2021). Poleg tega je vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje najpomembnejši v primeru socialno ranljivih skupnosti (Ingle in Mikulewicz, 2020).

Podnebne spremembe lahko vplivajo na duševno zdravje na več načinov: ekstremni vremenski pojavi povzročajo posttravmatsko stresno motnjo, tesnobo in depresijo; ekstremne temperature vplivajo na razpoloženje, poslabšajo vedenjske motnje, povečajo tveganje za samomor in vplivajo na dobro počutje oseb s težavami v duševnem zdravju; stiske, povezane s sedanjimi ali pričakovanimi podnebnimi in okoljskimi spremembami, ki povzročajo podnebno tesnobo; ter učinki, povezani s spremembo načina preživljanja in socialno kohezijo celotnih skupnosti. Ti so opisani v nadaljevanju in podrobneje obravnavani v osnovnem poročilu.

Poti vpliva podnebnih sprememb na duševno zdravje

Vplivi na duševno zdravje zaradi izgub in škode, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi

Škoda, izguba sredstev za preživljanje in razseljevanje zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje posameznikov v obliki posttravmatske stresne motnje, anksioznosti in depresivnih motenj (Fernandez idr., 2015; Tong, 2017). Skupno število ljudi v Evropi, ki poročajo o duševnih motnjah zaradi poplav med letoma 1998 in 2018, je ocenjeno na 1,72 do 10,6 milijona (Jackson in Devadason, 2019).

Gozdni požari so bili povezani tudi z večjo razširjenostjo simptomov, kot so depresija, tesnoba, sovražnost, fobična tesnoba in paranoja, v primerjavi s tistimi, ki jih niso prizadeli (Papanikolaou et al., 2011), pa tudi z večjo porabo zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje motenj spanja in anksioznosti (Caamano-Isorna et al., 2011). Simptomi PTSM, depresije in tesnobe lahko med izpostavljeno populacijo trajajo še več let po požaru (To et al., 2021).

Kmetje so pogosto zelo izpostavljeni tveganjem za duševno zdravje, povezanim z okoljskimi dejavniki, kot so suše (Cianconi idr., 2020), vendar obstajajo omejene študije iz Evrope, ki bi to podprle. Glede na globalni pregled dokazov, ki so ga opravili Daghagh Yazd et al. (2019), podnebna spremenljivost/suša je eden od štirih dejavnikov, ki najbolj vplivajo na duševno zdravje kmetov.

Vpliv visokih temperatur na duševno zdravje

Visoke temperature, npr. med vročinskimi valovi, so povezane z motnjami razpoloženja in vedenjskimi motnjami, vključno s povečanjem agresivnega vedenja in kriminala. Ugotovljene so bile povezave med visokimi temperaturami in povečanjem tveganja samomora, zlasti pri moških, ter tveganje za sprejeme, povezane z duševnim zdravjem, in obiske na oddelkih za nujne primere (Thompson et al., 2018).

Posebna skupina, ranljiva za učinke ekstremnih vročih temperatur, so ljudje z že obstoječimi duševnimi motnjami (Palinkas idr., 2020: Page et al., 2012), za katere je vročina povezana s psihološko stisko, poslabšanjem duševnega zdravja in večjo umrljivostjo (Charlson et al. 2021). Tveganje smrti za bolnike z duševnim zdravjem v vročih obdobjih se poveča z interakcijo toplote z diuretiki in psihotropnimi zdravili (Page et al. 2012).

Stiske zaradi sedanjih in pričakovanih podnebnih in okoljskih sprememb

Pomisleki, povezani s podnebnimi spremembami, lahko negativno vplivajo na duševno dobro počutje. To je lahko v obliki „solastalgije“, tj. tesnobe, ki jo povzročajo okoljske spremembe, ki vplivajo na ljubljeno mesto; „okoljska tesnoba“ ali „podnebna tesnoba“, tj. kronični strah pred okoljsko kataklizmo, ki izhaja iz opazovanja navidezno nepreklicnega vpliva podnebnih sprememb in s tem povezane skrbi za lastno prihodnost in prihodnost naslednjih generacij; ali „ekoparaliza“, opredeljena kot občutek, da ni mogoče sprejeti učinkovitih ukrepov za ublažitev učinkov podnebnih sprememb (Albrecht et al., 2007; Albrecht, 2011; Clayton idr., 2017).

Otroci, mladi in mladi odrasli so še posebej ranljivi za stisko in težave z duševnim zdravjem, povezane z okoljskimi spremembami (Burke idr., 2018). Podnebne spremembe so eden največjih vzrokov za zaskrbljenost otrok in mladih (UNICEF in Eurochild, 2019). V globalni raziskavi, v katero je bilo vključenih tudi več evropskih držav, občutki glede podnebnih sprememb negativno vplivajo na vsakdanje življenje in delovanje skoraj polovice otrok in mladih, 75 % anketirancev pa je svojo prihodnost ocenilo kot „zastrašujočo“ (Marks idr., 2021; Hickman idr., 2021).

Učinki na ravni Skupnosti

Kako se vplivi duševnega zdravja na posameznike pretvorijo v učinke za skupnost, je odvisno od številnih dejavnikov. Vključujejo stopnjo izpostavljenosti določene skupnosti določeni vrsti nevarnosti (intenzivnost, trajanje, ponovitev ali obstojnost podnebnih nevarnosti). Mesta, izpostavljena visokim temperaturam, lahko na primer postanejo nasilnejša (Cianconi idr., 2020). Študije poudarjajo povezavo med temperaturo in kaznivimi dejanji (Murataya in Gutiérrez, 2013), npr. nasiljem v družini (Sanz-Barbero idr., 2018). Drug dejavnik je ranljivost skupnosti, tj. sestava prebivalstva, zaradi katere je lahko nagnjena k negativnim rezultatom na področju duševnega zdravja. Ranljivi posamezniki - ženske, starejši, otroci, ljudje s predhodnimi psihiatričnimi boleznimi in ljudje z nizkimi dohodki ali slabo socialno mrežo ter domorodne in domorodne skupnosti - imajo večjo verjetnost za razvoj psihopatologij (Cianconi et al., 2020).

Na ravni skupnosti lahko podnebne spremembe obremenjujejo tudi skupnosti zaradi pomanjkanja virov, kar povzroča razseljevanje, nasilje in kriminal (Hayes in Poljska, 2018). To lahko zlasti velja za avtohtone in tradicionalne skupnosti ter regije, v katerih okoljske spremembe hitro napredujejo (npr. Arktika ali Sredozemlje).

Predvideni vplivi podnebnih sprememb na zdravje

Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih valov naj bi se še naprej povečevali v okviru vseh scenarijev emisij toplogrednih plinov (IPCC, 2021). Poleg tega se bo opaženi trend toplejših in bolj suhih razmer v južni Evropi v naslednjih desetletjih nadaljeval, zaradi česar se bosta povečala resnost in pojavnost gozdnih požarov, kar bo verjetno še bolj vplivalo na duševno zdravje.

V primeru poplav je resnost duševnih težav sorazmerna z obsegom vpliva poplav na posameznikovo življenje – stopnjo izgub in škode, motnjami v vsakodnevnih rutinah itd. (Fernandez et al. (2015). Napovedana povečana pogostost in obseg poplav bosta zato v prihodnosti verjetno imela večji vpliv na duševno zdravje. Po napovedih bi lahko samo obalne poplave do konca 21. stoletja povzročile pet milijonov dodatnih primerov blage depresije letno v EU po scenariju dviga morske gladine in brez prilagajanja (Bosello idr., 2011).

V sredozemski regiji bi lahko kombinacija naraščajočega prebivalstva in vplivov podnebnih sprememb povzročila pomanjkanje ključnih virov, kar bi ogrozilo vodno in prehransko varnost, to pa bi lahko ogrozilo kohezijo skupnosti in poslabšalo rezultate posameznikov na področju duševnega zdravja (MedECC, 2019). V severnih državah, kot je Finska, bi lahko napovedano zmanjšanje snega in povečana oblačnost povzročila dodatne izzive na področju duševnega zdravja zaradi zmanjšane svetlosti in večje razširjenosti sezonske afektivne motnje (Burenby idr., 2021; Meriläinen idr., 2021).

Odziv politike

Čeprav v Evropi na splošno obstajajo politična prizadevanja za obravnavanje duševnega zdravja, je malo politike, ki bi se posebej osredotočala na vplive podnebnih sprememb na duševno zdravje. Novapobuda Evropske komisije za nenalezljive bolezni „Healthier Together“ (2022–2027) bo državam članicam na primer pomagala zmanjšati breme nenalezljivih bolezni, pri čemer bo duševno zdravje eno od petih predvidenih področij dela. Regionalni urad SZO za Evropo v nedavnem evropskem okviru za ukrepanje na področju duševnega zdravja za obdobje 2021–2025 (SZO/Evropa, 2021) priznava pomen duševnega zdravja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vendar podnebne spremembe v teh strategijah niso izrecno zajete.

Vse več evropskih držav ima vzpostavljene splošne strategije za duševno zdravje (OECD in Evropska komisija, 2018). Vendar so v skladu z analizo Evropske agencije za okolje o nacionalnih politikah prilagajanja in zdravstvenih politikah vplivi podnebnih sprememb na duševno zdravje priznani le v manjšini teh dokumentov politike, še manj pa jih vključuje konkretne ukrepe.

Lawrance idr., Recommendations for policymakers to reduce impacts of climate change on mental health (Priporočila oblikovalcem politik za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb na duševno zdravje). (2021) vključujejo prednostno razvrščanje politik za prilagajanje podnebnim spremembam, ki imajo vzporedne koristi za duševno zdravje in zmanjšujejo socialne neenakosti (npr. boljši dostop do narave); proaktivne prilagoditvene ukrepe za najranljivejše skupnosti; dodelitev sredstev za ustrezne raziskave; in skrbna komunikacija na temo podnebnih sprememb.

Referenčni dokumenti

Povezave do dodatnih informacij

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.