Bolezni, ki se prenašajo z vektorji

Opazovani učinki

Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti, temveč sedanja grožnja in dejavno preoblikujejo krajino nalezljivih bolezni po vsej Evropi (Evropska agencija za okolje, 2022). Priča smo "novi normalnosti", kjer se tropske bolezni lokalno prenašajo v Evropi. Invazivni vektorji, kot je komar azijskega tigra (Aedes albopictus), so zdaj uveljavljeni po vsej celini, potiskajo se proti severu in na višje nadmorske višine, kjer prej niso mogli preživeti (svetovni dan komarjev 2025: Evropa postavlja nove rekorde za bolezni, ki jih prenašajo komarji).

Dokazi so jasni: rekordno število lokalno pridobljenih primerov okužbe z virusom zahodnega Nila in bolezni, ki jo povzroča virus čikungunja, se pojavlja v regijah, ki so nekoč veljale za varne ( Wadman, 2025). Ta premik je posledica biološkega prilagajanja: komarji razvijajo „hladno odpornost“ za preživetje evropskih zim, virusni patogeni pa mutirajo, da bi se učinkoviteje širili v naših lokalnih okoljih (Delwel in Mordecai, 2025). Za zaščito evropskih državljanov sta politična nujnost in integrirano spremljanje zdaj bistvenega pomena za obvladovanje teh vse večjih zdravstvenih tveganj (Uredba (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje).

Predvideni učinki

Podnebna primernost tigrovih komarjev v obdobju 2041–2070 po scenariju z visokimi emisijami

(kliknite zemljevid za ogled interaktivne različice)

Indeks klimatske ustreznosti tigrovega komarja je pomemben za zdravje ljudi. Komar tigra (Aedes albopictus) je invazivna vrsta iz jugovzhodne Azije, ki ji je naklonjeno toplejše podnebje in predstavlja resno grožnjo, saj prenaša vektorske bolezni, kot sta denga in čikungunja. Okoljski dejavniki, med katerimi so vremenske razmere, vplivajo na potencialno prisotnost in sezonsko aktivnost tigrovega komarja. Tukaj je primer za sredino ‑stoletja (2041–2070) projekcije primernosti tigrovega komarja v državah EU po scenariju z visokimi emisijami ‑ (RCP 8.5).
Vir: Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S)

Naraščajoče temperature, milejše zime in spreminjajoče se padavine že podaljšujejo sezone proti komarjem ter širijo populacije Aedes in Culex v Evropi. Na dan komarjev (20. avgusta) 2025 je ECDC navedel, da toplejša in daljša poletja ter spremembe padavin ustvarjajo „novo normalnost“ daljših in intenzivnejših sezon prenosa bolezni, ki se prenašajo s komarji, pri čemer se virus zahodnega Nila in virus čikungunje odkrijeta na novih območjih, izbruhi pa dosežejo rekordne številke (https://www.ecdc.europa.eu/en/news-events/world-mosquito-day-2025-europe-sets-new-records-mosquito-borne-diseases).  V smernicah centra ECDC o boleznih, ki se prenašajo z Aedesom, je prav tako opozorjeno, da se bodo zaradi podnebnih sprememb podaljšala ugodna okoljska obdobja za komarje iz Aedesa,  kar bo povečalo možnosti za izbruhe denge, bolezni, ki jo povzroča virus čikungunja, in bolezni, ki jo povzroča virus zika, na evropski celini.

Lancet Countdown Europe poroča, da se podnebna primernost povečuje za virus zahodnega Nila, virus denga, virus čikungunja, virus zika in parazite Plasmodium (ki povzročajo malarijo), kar kaže, da bo segrevanje podnebja omogočilo, da bodo ti patogeni vsako leto vztrajali dlje na severu in dlje (Van Daalen et al. 2024).

Vendar podnebne spremembe ne vplivajo le na bolezni, ki jih prenašajo komarji. Evropska ocena lymske borelioze, ki jo je opravila Svetovna zdravstvena organizacija, kaže, da so se klopi v Evropi že razširili na višje zemljepisne širine in nadmorske višine ter da bo prihodnje segrevanje verjetno olajšalo nadaljnje širjenje, hkrati pa zmanjšalo pojavnost na območjih, ki postanejo prevroča in suha (https://www.who.int/publications/i/item/9789289022910).

Politični odzivi

Politika EU o vektorskih nalezljivih boleznih se je postopoma preusmerila z večinoma reaktivnega pristopa, osredotočenega na odzivanje na izbruhe, ko se pojavijo, na bolj proaktiven in celosten okvir, ki odraža „novo normalnost“ zdravstvenih tveganj, povezanih s podnebjem. Naraščajoče temperature, izguba biotske raznovrstnosti in ekološke motnje skupaj z globalizacijo širijo geografski obseg in sezonska prenosna okna vektorskih patogenov. V zvezi s tem je EU pripravljenost na VBD vse bolj vključila v širšo vizijo evropske zdravstvene unije, katere cilj je okrepiti dolgoročno odpornost in usklajeno ukrepanje v državah članicah, namesto da bi se zanašala na začasne zajezitvene ukrepe ( https://commission.europa.eu/topics/public-health/european-health-union_en).

Ključni steber te razvijajoče se strategije je izboljšana pripravljenost z naložbami v inovacije in zdravstveno varnost, kot je skupni ukrep EU za razširitev nacionalnih sistemov držav članic za odkrivanje in obvladovanje groženj vektorjev. Ta skupni ukrep bo vzpostavil interdisciplinarne programe za spremljanje porazdelitve vektorjev in dinamike populacije ter razvil in izvajal protiukrepe za nadzor vektorjev, ki prenašajo bolezni, vključno s fizikalnimi, biološkimi in kemičnimi metodami, ki jih bodo dopolnjevale kampanje za ozaveščanje javnosti.

Na operativni ravni politika EU napreduje tudi v smeri integriranega nadzora in kontrole vektorjev. EU se ne osredotoča le na klinične primere pri ljudeh, temveč spodbuja pristop „eno zdravje“, ki vključuje nadzor živali (prek misije Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)) in entomološko spremljanje. Projekt VectorNet, ki ga financirata ECDC in EFSA, ima osrednjo vlogo pri zbiranju in izmenjavi podatkov o populacijah komarjev, klopov in drugih vektorjev po vsej Evropi, saj omogoča zgodnejše odkrivanje tveganj in bolj ciljno usmerjene intervencije, preden se izbruhi razširijo (https://www.vectornetdata.org/).

Znanstveno usklajevanje med agencijami EU dodatno krepi ta integrirani okvir. EFSA zlasti prek svojega Sveta za zdravje in dobro počutje živali zagotavlja neodvisno znanstveno svetovanje o zoonotskih vektorskih boleznih, ki prizadenejo živali (https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/vector-borne-diseases). Agencija EFSA tesno sodeluje z ECDC pri izmenjavi informacij o spremljanju, obe agenciji pa skupaj upravljata mrežo VectorNet „eno zdravje“ in projekt o vektorjih, pomembnih za veterino in javno zdravje.

EFSA in ECDC na podlagi podatkov, ki so jih zbrale države članice, skupaj ocenjujeta pojav virusa Zahodnega Nila v Evropi in pripravljata skupna mesečna poročila o okužbah pri ljudeh in živalih, s čimer podpirata z dokazi podprto oblikovanje politik in krepita medsektorsko sodelovanje v središču strategije EU za preprečevanje okužb z virusom hepatitisa B.

Vzporedno s temi institucionalnimi in regulativnimi spremembami EU krepi tudi svoje znanstvene in operativne temelje za grožnje za zdravje, povezane s podnebjem‑, prek evropskega sklopa za podnebje in zdravje (podnebno zdravje), tj. sodelovanja v okviru programa Obzorje Evropa, ki združuje šest velikih raziskovalnih in inovacijskih projektov: BlueAdapt, CATALYSE, CLIMOS, HIGH Horizons, IDAlertin TRIGGER. Ti projekti s skupnim delovanjem ustvarjajo dokaze, podatke, orodja za spremljanje in zmogljivosti zgodnjega opozarjanja ‑, ki neposredno podpirajo pripravljenost EU na vektor ‑borne in druge bolezni, občutljive na podnebne spremembe‑. Sklop spodbuja sinergije med okoljskimi, podnebnimi in zdravstvenimi raziskovalnimi skupnostmi, izboljšuje prevajanje politike v znanost‑ ter razvija usklajene kazalnike in pristope k modeliranju, ki pomagajo predvideti nastajajoča tveganja, namesto da bi se nanje odzvali reaktivno. Sklop za podnebje in zdravje z vključevanjem najnovejših znanstvenih spoznanj v pobude, kot so evropska zdravstvena unija, organ HERA in strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, deluje kot most med raziskavami, politiko in prakso ter krepi sposobnost EU za napovedovanje groženj, usmerjanje ciljno usmerjenih ukrepov in krepitev dolgoročne odpornosti v hitro spreminjajočem se podnebju.