Sonaravne rešitve

Ključna sporočila

• Evropska komisija sonaravne rešitve opredeljuje kot „rešitve, ki jih navdihuje in podpira narava, so stroškovno učinkovite, hkrati zagotavljajo okoljske, socialne in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve prinašajo več in bolj raznolike narave ter naravnih značilnosti in procesov v mesta, krajine in morske krajine z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi posegi.“ Rešitve, ki temeljijo na naravi, morajo koristiti biotski raznovrstnosti in podpirati zagotavljanje vrste ekosistemskih storitev.
• Združeni narodi so se marca 2022 na peti skupščini ZN za okolje (UNEA 5) dogovorili o resoluciji o sonaravnih rešitvah, ki je zelo podobna opredelitvi Evropske komisije.
• Sonaravne rešitve so priznane kot večnamenske rešitve, ki imajo pogosto večje posredne koristi kot tradicionalni tehnični ukrepi. V strategiji EU za prilagajanje, posodobljeni leta 2021, je velik poudarek na ekosistemskih pristopih, zlasti na sonaravnih rešitvah. Ustrezni okviri politike EU tako niso le strategija EU za prilagajanje, temveč tudi strategija za zeleno infrastrukturo in strategija za biotsko raznovrstnost. V zvezi s tem so zlasti pomembni cilji glede obnove ekosistemov.
• Za opolnomočenje regionalnih in lokalnih organov ter skupnosti deležnikov za opredelitev in izvajanje sonaravnih rešitev sta potrebna krepitev zmogljivosti in izmenjava znanja. Na ravni EU je bilo v ta namen vzpostavljenih več ustreznih informacijskih platform. Regionalne pobude so dodatno podprte z namenskimi shemami financiranja EU in pobudami za mreženje, vključno z misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Potencial sonaravnih rešitev za politike in ukrepe prilagajanja v okviru spreminjajočega se podnebja

Prilagajanje, ki temelji na ekosistemih, se osredotoča na obnovo ekosistemov in krepitev ekosistemskih storitev za zaščito družbe pred negativnimi vplivi podnebnih sprememb. Ker vplivi podnebnih sprememb postajajo vse bolj očitni, npr. suše, poplave ali ekstremne temperature, postajajo prilagoditveni ukrepi vse nujnejši. Podnebne spremembe vplivajo na številne sektorje in regije po vsej Evropi. Sonaravne rešitve zajemajo vrsto ekosistemskih pristopov, katerih cilj je povečati odpornost na podnebne spremembe. Nacionalne strategije za biotsko raznovrstnost običajno temeljijo na deležnikih in so prilagojene regionalnim razmeram (šestoporočilo Medvladnega panela za podnebne spremembe; strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam). Poročilo Evropske agencije za okolje o nacionalnih strategijah za biotsko raznovrstnost v Evropi vsebuje podroben pregled različnih konceptov nacionalnih strategij za biotsko raznovrstnost in njihove uporabe v sektorjih politike.  NbS so eden od petih ključnih ukrepov za prilagajanje v prostovoljnem poročanju držav članic o prilagoditvenih ukrepih.

NbS običajno vključujejo zaščito obalnih območij, obnovo mokrišč, obnovo rek/poplavnih ravnic, kmetijsko gozdarstvo, sonaravno gozdarstvo, (pri)urbano ekologizacijo in varstvo tal. NbS lahko tako zagotavljajo storitve, kot so nadzor erozije, preprečevanje suše in poplav, sekvestracija ogljika, hlajenje in preprečevanje požarov v naravi. Znanstveni dokazi o teh številnih koristih in praktičnem znanju se v Evropi hitro širijo, podpirajo pa jih raziskovalni projekti, ki se financirajo iz programov EU Obzorje 2020 in Obzorje Evropa.

Učinkovitost NbS je močno odvisna od lokalnega konteksta. Izvajanje tehničnih standardov, sodelovalnega upravljanja, prenosa znanja, krepitve zmogljivosti in zadostnega financiranja se bo izboljšalo. Vključevanje lokalnih deležnikov je ključnega pomena.

Podnebne spremembe lahko vplivajo na obnovljene ekosisteme, kot so šotišča in gozdovi, kar lahko dolgoročno zmanjša učinkovitost NbS. Zato bi morala zasnova projektov nacionalnih strategij za biotsko raznovrstnost temeljiti na v prihodnost usmerjenih študijah predvidenih vplivov podnebnih sprememb.

Politični okvir

Na svetovni ravni je Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti izrecno podprla ekosistemske pristope, ki določajo s tem povezane cilje, in nedavno sprejela prostovoljne smernice za njihovo zasnovo in učinkovito izvajanje. Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 spodbuja tudi ekosistemske pristope za krepitev odpornosti in zmanjšanje tveganja nesreč.

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki priznava obnovo narave kot ključni prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter spodbuja njeno vključevanje v urbanistično načrtovanje. Evropska komisija je 22. junija 2022 pripravila predlog pravno zavezujočih ciljev EU za obnovo narave, katerih cilj je povečati biotsko raznovrstnost, ublažiti podnebne spremembe in se jim prilagoditi ter preprečiti in zmanjšati posledice naravnih nesreč.

Nedavno posodobljena strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam daje velik poudarek na podnebne spremembe kot medsektorsko prednostno nalogo. Njihovo izvajanje je na primer ključnega pomena za celostno upravljanje povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah.

Obsežne podnebne spremembe imajo pomembno vlogo pri spodbujanju načela solidarnosti, navedenega v direktivi o poplavah, saj zahtevajo strategije, ki obravnavajo gospodarjenje z zemljišči v čezmejnih krajinah ali jurisdikcijah ter vključujejo najrazličnejše akterje in deležnike.

V pregledu strategije za zeleno infrastrukturo iz leta 2019 so poudarjene gospodarske, socialne in druge dodatne koristi, ki izhajajo iz zelene infrastrukture in rešitev, ki temeljijo na ekosistemih. Dva dokumenta s smernicami o ekosistemskih storitvah in zelena infrastruktura Ise osredotočata na izvajanje zelene in modre infrastrukture na ravni EU za nosilce odločanja: smernice EU o strateškem okviru in smernice EU o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v odločanje.

Izboljšanje baze znanja

Evropska agencija za okolje v poročilu o rešitvah za podnebne spremembe v Evropi proučuje, kako lahko podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in izguba ekosistemov prispevajo k preprečevanju najhujših posledic podnebnih sprememb ter izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemov. V tej publikaciji je predstavljena trenutna in pravočasna analiza NbS, hkrati pa so opredeljene vrzeli v znanju in preostali izzivi, ki preprečujejo širše izvajanje na lokalni ravni. Raziskovalni projekti, ki jih financira EU in ki večinoma obravnavajo prilagajanje, so navedeni v infografiki. IUCN  je razvila tudi svetovni standard za NbS in zagotavlja orodja NbS za obravnavanje podnebnih sprememb.

Pod okriljem NbS spada koncept zelene infrastrukture. Države članice EU so razvile široko paleto dejavnosti v zvezi z nacionalnim okvirom politike, vključevanjem zelene infrastrukture v sektorske politike, krepitvijo baze znanja in izvajanjem posebnih projektov zelene infrastrukture.  Te informacije so na voljo v evropskem informacijskem sistemu za biotsko raznovrstnost,BISE.

V okviru programa Obzorje 2020, ki ga financira EU, so potekala znatna skupna prizadevanja, da bi se strokovnim delavcem zagotovil celovit okvir za oceno učinka nacionalnih strategij za biotsko raznovrstnost ter trden sklop kazalnikov in metodologij za oceno učinka nacionalnih strategij za biotsko raznovrstnost. Rezultat tega je priročnik za strokovne delavce in ustrezna priloga o metodah ter pregled študij in publikacij o zeleni infrastrukturi, ki jih financira Evropska komisija.

Primeri in osnovne informacije o NbS so na voljo na več portalih in spletnih straneh:

• Platforma OPPLA izmenjuje praktično znanje o naravnem kapitalu, ekosistemskih storitvah in NbS ter ponuja širok nabor študij primerov, izdelkov in orodij;
• V okviru projekta NATURVATION H2020, ki temelji na naravi, so bili razviti ključni viri o NbS za podnebje, vključno z atlasom urbane narave s skoraj 1 000 primeri NbS iz 100 evropskih mest, ki prispevajo k prilagajanju urbanega sistema podnebnim spremembam, in evropskimi ocenjevalnimi zemljevidi koristi NbS za zmanjšanje urbanega toplotnega otoka za 775 mestnih območij po vsej EU;
• Projekt mreže Nature v okviru programa Obzorje 2020 podpira sistemski prenos znanja s svojo knjižnico virovin iskalnikom študij primerov. Oboje vključuje informacije o NbS za podnebje;
• Platforma za ukrepe za naravno zadrževanje vode je z obsežnimkatalogom ukrepov in študijami primerov zbrala informacije o zeleni infrastrukturi, ki se uporablja za vodni sektor;
• Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) v okviru portala znanja o prilagajanju vsebuje podatkovno zbirko o ekosistemskih pristopih k prilagajanju;
• Pobuda NbS je interdisciplinarni program, ki se osredotoča na znanost, politiko in prakso NbS ter ponuja dve povezani svetovni platformi (platformoza pridobivanje dokazov NbS inplatformo za politiko NbS);
• Portal rešitev EbAspodbuja izmenjavo študij primerov in primerov prilagajanja na podlagi ekosistemov iz različnih regij in ekosistemov po vsem svetu;
• Knowledge4Policy (K4P) je platforma Evropske komisije za oblikovanje politik na podlagi dokazov. Ta platforma je med drugim povezana s priročnikom o vplivu NbS na strokovne delavce in poročilom o stanju financ za naravo;
• Podatkovna zbirka BiodivERsAvključuje trenutno stanje raziskav o biotski raznovrstnosti in povezanih ekosistemskih storitvah v Evropi v smislu projektov, programov in financiranja. Projekti BiodivERsA potekajo zaradi izrecnega poziva k biotski raznovrstnosti in podnebnim spremembam. Prilagajanje na podlagi NbS/Ekosistema je bila ena od štirih tem razpisa.

Podpora financiranju in naložbam

Večletni finančni okvir določa proračun EU. Za obdobje porabe 2021–2027 je najmanj 30 % skupnega proračuna EU dodeljenih podnebnim ciljem. V novi strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je bilo poudarjeno, da bo znaten delež proračuna EU, namenjenega podnebnim ukrepom, vložen v biotsko raznovrstnost in nacionalne strategije za biotsko raznovrstnost. Na splošno se lahko sredstva za prilagajanje kombinirajo iz različnih virov, številni med njimi pa podpirajo tudi nove strukturne ukrepe za prilagajanje.

Raziskave EU do leta 2030, pomembne za NbS, se financirajo iz:

• Obzorje Evropa, pri čemer je sklop 6 najpomembnejši za okoljske pristope k prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč,
• Life Climate Action, ki podpira prehod na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe.
• Evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj
• ukrepi COST, financiranje od spodaj navzgor, odprte raziskovalne in inovacijske mreže.

Finančna podpora za nacionalne proračunske podpore se lahko zagotovi tudi v okviru kohezijske politike EU ali skupne kmetijske politike EU.

Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam podpira regije, mesta in lokalne organe pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti na vplive podnebnih sprememb z zagotavljanjem financiranja v okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Možnosti financiranja so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Evropska komisija je zagotovila smernice v Priročniku za izvajanje nacionalnih strategij za zanesljivost oskrbe z vodo, Priročniku za strokovne delavce za oceno učinka nacionalnih strategij za zanesljivost oskrbe z vodo in številnih drugih virih, povezanih s prostorskim načrtovanjem, javnimi naročili, financami, poslovanjem in upravljanjem nacionalnih strategij za oskrbo z vodo, združenih na platformi Network Nature EU o nacionalnih strategijah za zanesljivost oskrbe z vodo.

Sodelovanje držav članic, regij in mest bo ključnega pomena za to, da EU postane odporna na podnebne spremembe, saj so ključni dejavniki sprememb pri uvajanju novih tehnologij, preizkušanju inovativnih rešitev, ki obravnavajo lokalne potrebe, in vodenju različnih deležnikov k zelenemu prehodu. Zato Evropska komisija ta novi instrument misije EU za prilagajanje uporablja za pospešitev prizadevanj za prilagajanje na terenu v državah članicah EU. Misija je izvedbeni mehanizem evropskega zelenega dogovora in strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam. NbS se štejejo za osrednjo komponento inovativnih rešitev za sistemski prehod.

Konvencija županov je pobuda EU za vključevanje in podpiranje mest pri doseganju ciljev EU glede blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Evropska komisija v okviru novega instrumenta za podporo politikam Konvencije županov pomaga lokalnim in regionalnim oblastem pri izvajanju strategij prilagajanja za 12 izbranih držav. Uporaba NbS je ena od dejavnosti, ki jih je treba podpreti.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v zvezi z napredkom pri uporabi prilagajanja, ki temelji na naravi

Številne države članice v svojih načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti upoštevajo vplive na podnebje. Preverjanje ustreznosti zakonodaje EU o vodah iz leta 2019 je pokazalo, da je vseh 26 schengenskih držav vključilo NbS (tj. ukrepe za naravno zadrževanje vode) v svoje načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti za obvladovanje podnebnih sprememb. Šesta okvirna direktiva o vodah in poročilo o izvajanju direktive o poplavah vključujeta nacionalne ocene napredka ukrepov za naravno zadrževanje vode po državah.

EU je za razvoj zanesljive metodologije in integriranega sistema računovodenja naravnega kapitala začela projekt INCA, ki je tesno usklajen z njenim splošnim delom v zvezi z „kartiranjem in ocenjevanjem stanja ekosistemov in njihovih storitev“ (MAES). INCA-MAES je objavil pregled in poročilo o napredku računovodstva za naravni kapital v Evropski uniji.

Evropska komisija je aprila 2022 objavila poročilo z naslovom Thevital role of nature-based solutions in a nature positive economy (Ključna vloga sonaravnih rešitev v sonaravnem pozitivnem gospodarstvu),v katerem je obravnavala vrzeli v znanju v potencialnih gospodarskih koristih sonaravnih rešitev in izzive, s katerimi se soočajo sonaravna podjetja (npr. ustvarjanje novih delovnih mest in spretnosti, inovacij ter širših gospodarskih učinkov s sonaravnim pristopom, ki upošteva potrebe okolja in skupnosti). V poročilu so preučena nekatera ključna vprašanja, s katerimi se srečujejo deležniki, vključno z lažnim zelenim oglaševanjem.