European Union flag

RekaIsar, München
Avtorske pravice: Daniela Schaufuß; Vir: mesto München

Ključna sporočila

  • Evropska komisija opredeljuje sonaravne rešitve kot „rešitve, ki jih navdihuje in podpira narava, ki so stroškovno učinkovite, hkrati zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve prinašajo več in bolj raznolike narave ter naravnih značilnosti in procesov v mesta, krajine in morske krajine z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi posegi.“ Sonaravne rešitve morajo koristiti biotski raznovrstnosti in podpirati zagotavljanje vrste ekosistemskih storitev.
  • Združeni narodi so se marca 2022 na peti skupščini ZN za okolje (UNEA 5) dogovorili o resoluciji o sonaravnih rešitvah, ki je zelo podobna opredelitvi Evropske komisije.
  • Sonaravne rešitve so priznane kot večnamenske rešitve, ki imajo pogosto večje vzporedne koristi kot tradicionalni tehnični ukrepi. V prilagoditveni strategiji EU, posodobljeni leta 2021, je velik poudarek na ekosistemskih pristopih, zlasti na sonaravnih rešitvah. Ustrezni okviri politike EU tako niso le strategija EU za prilagajanje, temveč tudi strategija za zeleno infrastrukturo in strategija za biotsko raznovrstnost. V zvezi s tem so zlasti pomembni cilji glede obnove ekosistemov.
  • Krepitev vloge regionalnih in lokalnih organov ter skupnosti deležnikov pri opredeljevanju in izvajanju sonaravnih rešitev zahteva krepitev zmogljivosti in izmenjavo znanja. Na ravni EU je bilo v ta namen vzpostavljenih več ustreznih informacijskih platform. Regionalne pobude se nadalje podpirajo z namenskimi shemami financiranja EU in pobudami za mreženje, vključno z misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Potencial sonaravnih rešitev za politike in ukrepe prilagajanja v spreminjajočem se podnebju

Prilagajanje, ki temelji na ekosistemih, se osredotoča na obnovo ekosistemov in krepitev ekosistemskih storitev za zaščito družbe pred negativnimi vplivi podnebnih sprememb. Ker vplivi podnebnih sprememb postajajo očitnejši, npr. suše, poplave ali ekstremne temperature, se povečuje nujnost prilagoditvenih ukrepov. Podnebne spremembe vplivajo na številne sektorje in regije po vsej Evropi. Sonaravne rešitve zajemajo vrsto pristopov, ki temeljijo na ekosistemih in katerih cilj je povečati odpornost na podnebne spremembe. Podatkovne baze podatkov običajno usmerjajo deležniki in so prilagojene regionalnim razmeram (šestoporočilo Medvladnega panela za podnebne spremembe; Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam). Poročilo Evropske agencije za okolje o omrežnih storitvah v Evropi vsebuje podroben pregled različnih konceptov omrežnih storitev in njihove uporabe v sektorjih politike.  Podatkovne baze so eden od petih ključnih vrst ukrepov za prilagajanje pri prostovoljnem poročanju držav članic o prilagoditvenih ukrepih.

Sonaravne rešitve običajno vključujejo zaščito obalnih območij, obnovo mokrišč, obnovo rek/poplavnih ravnic, kmetijsko gozdarstvo, sonaravno gozdarstvo, ozelenitev (pri)mestnih območij in varstvo tal. NbS lahko tako zagotavlja storitve, kot so obvladovanje erozije, preprečevanje suše in poplav, sekvestracija ogljika, hlajenje in preprečevanje požarov v naravi. Znanstveni dokazi o teh številnih koristih in praktičnem znanju se v Evropi hitro širijo, podpirajo pa jih raziskovalni projekti, financirani iz programov EU Obzorje 2020 in Obzorje Evropa.

Učinkovitost NbS je močno odvisna od lokalnih razmer. Izvajanje tehničnih standardov, sodelovalnega upravljanja, prenosa znanja, krepitve zmogljivosti in zadostnega financiranja se bo izboljšalo. Vključevanje lokalnih deležnikov je ključnega pomena.

Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na obnovljene ekosisteme, kot so šotišča in gozdovi, zaradi česar so lahko nacionalne strategije za biotsko raznovrstnost dolgoročno manj učinkovite. Zato bi morala zasnova projektov NbS temeljiti na v prihodnost usmerjenih študijah predvidenih vplivov podnebnih sprememb.

Politični okvir

Na svetovni ravni je Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti izrecno podprla ekosistemske pristope, ki določajo s tem povezane cilje, in nedavno sprejela prostovoljne smernice za njihovo oblikovanje in učinkovito izvajanje. Tudi Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 spodbuja ekosistemske pristope za krepitev odpornosti in zmanjšanje tveganja nesreč.

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora sprejela strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki priznava obnovo narave kot ključni prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter spodbuja njeno vključevanje v urbanistično načrtovanje. Evropska komisijaje 22. junija 2022 predložila predlog pravno zavezujočih ciljev EU za obnovo narave, katerih cilj je povečati biotsko raznovrstnost, ublažiti podnebne spremembe in se jim prilagoditi ter preprečiti in zmanjšati posledice naravnih nesreč.

Nedavno posodobljena strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam močno poudarja NbS kot medsektorsko prednostno nalogo. Njihovo izvajanje je na primer ključno za celostno upravljanje povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah.

Obsežne sonaravne rešitve imajo pomembno vlogo pri spodbujanju načela solidarnosti iz direktive o poplavah, saj zahtevajo strategije, ki obravnavajo gospodarjenje z zemljišči v čezmejnih krajinah ali jurisdikcijah ter vključujejo veliko različnih akterjev in deležnikov.

V pregledu strategije za zeleno infrastrukturo iz leta 2019 so poudarjene gospodarske, socialne in druge dodatne koristi, ki izhajajo iz zelene infrastrukture in rešitev, ki temeljijo na ekosistemih. Dva dokumenta s smernicami o ekosistemskih storitvah ininfrastrukturi Green I se osredotočatana izvajanje zelene in modre infrastrukture na ravni EU za nosilce odločanja: smernice EU o strateškem okviru in smernice EU o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v odločanje.

Izboljšanje baze znanja

V poročilu Evropske agencije za okolje o rešitvah NbS v Evropi je proučeno, kako lahko NbS pomaga preprečiti najhujše vplive podnebnih sprememb ter izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Ta publikacija zagotavlja aktualno in pravočasno analizo o omrežnih storitvah, hkrati pa opredeljuje vrzeli v znanju in preostale izzive, ki preprečujejo širše izvajanje na lokalni ravni. Poleg tega je IUCN razvila svetovni standard za NbS in zagotavlja orodja NbS za obravnavanje podnebnih sprememb.

Pod okrilje NbS spada koncept zelene infrastrukture. Države članice EU so razvile široko paleto dejavnosti v zvezi z nacionalnim okvirom politike, vključevanjem zelene infrastrukture v sektorske politike, krepitvijo baze znanja in izvajanjem posebnih projektov zelene infrastrukture.  Te informacije so na voljo v evropskem informacijskem sistemu za biotsko raznovrstnost(BISE).

V okviru programa Obzorje 2020, ki ga financira EU, so bila izvedena znatna skupna prizadevanja, da bi se strokovnim delavcem zagotovil celovit okvir za oceno učinka NbS ter trden sklop kazalnikov in metodologij za ocenjevanje učinka NbS. Rezultat tega so priročnik za strokovne delavce in ustrezen dodatek k metodam ter pregled študij in publikacij o zeleni infrastrukturi, ki jih financira Evropska komisija.

Primeri in osnovne informacije o omrežnih storitvah so na voljo na več portalih in spletnih straneh:

Podpora financiranju in naložbam

Večletni finančni okvir določa proračun EU. V obdobju porabe 2021–2027 se najmanj 30 % skupnega proračuna EU dodeli podnebnim ciljem. V novi strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je poudarjeno, da bo znaten delež proračuna EU, namenjenega podnebnim ukrepom, namenjen biotski raznovrstnosti in omrežnim storitvam. Na splošno se lahko finančna sredstva za prilagajanje kombinirajo iz različnih virov, mnogi od njih pa podpirajo tudi nacionalne podporne službe za prilagajanje.

Raziskave EU do leta 2030, ki so pomembne za NbS, se financirajo v okviru:

Finančna podpora za NbS se lahko zagotovi tudi v okviru kohezijske politike EU ali skupne kmetijske politike EU.

Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam podpira regije, mesta in lokalne organe pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb ter zagotavlja financiranje v okviru okvirnih programov EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Priložnosti za financiranje so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Evropska komisija je zagotovila smernice v priročniku za izvajanje omrežnih storitev za zanesljivo oskrbo z vodo, priročniku za strokovne delavce za oceno učinka omrežnih storitev in številnih drugih virov, povezanih s prostorskim načrtovanjem, javnimi naročili, financami, poslovanjem in upravljanjem omrežnih storitev, prerazporejenih na platformo Natura EU za omrežne storitve.

Sodelovanje držav članic, regij in mest bo ključnega pomena, da bo EU postala odporna proti podnebnim spremembam, saj so ključni nosilci sprememb pri uvajanju novih tehnologij, preizkušanju inovativnih rešitev, ki obravnavajo lokalne potrebe, in pri vodenju različnih deležnikov k zelenemu prehodu. Zato Evropska komisija uporablja ta novi instrument misije EU za prilagajanje, da bi pospešila prizadevanja za prilagajanje na terenu v državah članicah EU. Misija je izvedbeni mehanizem evropskega zelenega dogovora in strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam. NbS veljajo za osrednji sestavni del inovativnih rešitev za sistemski prehod.

Konvencija županov je pobuda EU, katere cilj je vključiti in podpreti mesta pri doseganju ciljev EU glede blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Evropska komisija v okviru novega instrumenta za podporo politikam Konvencije županov pomaga lokalnim in regionalnim oblastem pri izvajanju strategij prilagajanja v 12 izbranih državah. Uporaba NbS je ena od dejavnosti, ki jih je treba podpreti.

MRE napredka pri uporabi prilagajanja, ki temelji na naravi

Številne države članice v svojih načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti upoštevajo podnebne vplive. Preverjanje ustreznosti zakonodaje EU o vodah iz leta 2019 je pokazalo, da je vseh 26 schengenskih držav vključilo ukrepe za naravno zadrževanje vode v svoje načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, da bi se spopadle s podnebnimi spremembami. Šesto poročilo o izvajanju okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah vključuje nacionalne ocene napredka ukrepov za naravno zadrževanje vode po državah.

EU je za razvoj zanesljive metodologije in integriranega sistema računovodstva naravnega kapitala začela projekt INCA, ki je tesno usklajen z njenim splošnim delom v zvezi z „kartiranjem in ocenjevanjem stanja ekosistemov in njihovih storitev“. INCA-MAES je objavil pregled in poročilo o napredku pri računovodenju naravnega kapitala v Evropski uniji.

Evropska komisija je aprila 2022 objavila poročilo z naslovomThe vital role of nature-based solutions in a nature positive economy (Ključna vloga sonaravnih rešitev v gospodarstvu, pozitivnem za naravo),v katerem je obravnavala vrzeli v znanju o potencialnih gospodarskih koristih omrežnih storitev in izzive, s katerimi se soočajo podjetja, ki temeljijo na naravi (npr. ustvarjanje novih delovnih mest ter znanj in spretnosti, inovacij in širših gospodarskih učinkov s pristopom, ki temelji na naravi in spoštuje potrebe okolja in skupnosti). V poročilu so proučena nekatera ključna vprašanja, s katerimi se srečujejo deležniki, vključno z lažnim zelenim oglaševanjem.

Language preference detected

Do you want to see the page translated into ?

Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.