Energija

Energija

Ključna sporočila

• Podnebne spremembe vplivajo na energetski sektor v smislu proizvodnje energije (iz neobnovljivih in obnovljivih virov) in pogojev oskrbe. Tveganja vključujejo nižje stopnje učinkovitosti vseh vrst elektrarn in škodo na energetski infrastrukturi, ki jo povzročijo ekstremni dogodki. Zagotavljanje odpornosti energetskega sektorja na podnebne spremembe je ključnega pomena za podnebne ukrepe EU, predvsem zaradi njegove vloge pri blažitvi podnebnih sprememb kot enega glavnih virov antropogenih emisij toplogrednih plinov.
• Evropska podnebna pravila in sveženj „Pripravljeni na 55“ bodo spodbudili znatno razogljičenje energetskega sektorja EU. Čeprav v novi prilagoditveni strategiji EU še niso bili predlagani nobeni posebni ukrepi, bodo te podnebne politike verjetno pomembno vplivale na prilagoditvene možnosti sektorja. Na podlagi informacij in smernic iz strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam in dokumentov kohezijske politike namerava Evropa posebej vlagati v infrastrukturo, odporno na podnebne spremembe, zlasti v vzpostavitev infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov.
• Medtem ko je študije modeliranja za oceno vpliva podnebnih sprememb na energetski sektor zagotovilo Skupno raziskovalno središče, možnosti prilagajanja za evropski energetski sistem ter odpornost evropskega energetskega sistema proti podnebnim spremembam zdaj in v prihodnosti, ki jih je analizirala Evropska agencija za okolje, več raziskovalnih in inovacijskih projektov, ki jih financira EU, predlaga rešitve za vključitev prilagajanja v ta ključni sektor politike EU.

Učinki in ranljivosti

Podnebne spremembe vplivajo na energetski sektor na več načinov, od sprememb sezonskih in letnih potreb po ogrevanju in hlajenju do tveganj in priložnosti za proizvodnjo energije in pogoje oskrbe. Tveganja vključujejo spremembe stopenj učinkovitosti elektrarn, težave s hladilno vodo in škodo na energetski infrastrukturi, ki jo povzročijo ekstremni dogodki. Poleg tega je lahko energetska infrastruktura zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer bolj izpostavljena škodi.

Energetski sektor ni izpostavljen le pomembnim ranljivostim, povezanim s podnebjem: je ključnega pomena za podnebne ukrepe EU, predvsem zaradi njene vloge pri blažitvi kot enega glavnih virov antropogenih emisij toplogrednih plinov. Glede na to dvojno vlogo se zdi vključevanje prilagajanja v tem sektorju bistvenega pomena, kar je ustrezno upoštevano v novi prilagoditveni strategiji EU.

Politični okvir

Strateške usmeritve Evropske komisije za energetski sektor so določene v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter v energetski uniji. Svet Evropske unije je junija 2021 sprejel nova evropska podnebna pravila. V zakonodaji določa cilj podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050, s čimer je končni cilj prvič postal pravno zavezujoča zahteva. Sveženj EU „Pripravljeni na 55“ vključuje predloge politik, ki opredeljujejo pot do ambicije EU, da izpolni svoj prispevek v okviru Pariškega sporazuma. To je predlog Komisije za zakonodajna orodja za doseganje ciljev, dogovorjenih v evropskih podnebnih pravilih. Predlaga tudi rešitve za energetski sektor, ki jih je treba izvajati na način, odporen proti podnebnim spremembam.

Evropska komisija je 18. maja 2022 predstavila načrt RepowerEU za zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv, ki EU pomaga tudi pri doseganju ogljične nevtralnosti. Načrt temelji na treh stebrih: varčevanje z energijo; diverzifikacija oskrbe z energijo; ter hitro nadomeščanje fosilnih goriv v vseh sektorjih s pospešitvijo prehoda na čisto energijo. V načrtu so predvidene znatne naložbe v zanesljivost oskrbe s plinom in elektroenergetska omrežja ter v vzpostavitev vseevropske vodikove hrbtenice. Načrt vpliva na prilagajanje v energetskem sektorju EU, saj bi izvajanje treh stebrov lahko zmanjšalo tveganja, ki jih predstavljajo vplivi podnebnih sprememb, tako v smislu energetske infrastrukture zunaj EU kot v smislu splošne izpostavljenosti energetskega sektorja EU podnebnim tveganjem.

Evropski zeleni dogovor iz leta 2020 bo privedel do znatnega razogljičenja energetskega sektorja EU. Čeprav bo to verjetno pomembno vplivalo na možnosti prilagajanja sektorja, nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam nima posebnega oddelka o energetskem sektorju, vendar vključuje več ustreznih priporočil. Poudarek na sušah na primer vključuje prilagoditvene ukrepe za upravljanje voda za delovanje hidroelektrarn in termoelektrarn. V strategiji za prilagajanje se priporoča, da se strategija za prilagajanje vključi v postopke spremljanja, ki jih zahteva upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov; poudarja vlogo učinkovite rabe vode v predpisih o označevanju z energijskimi nalepkami in proizvodnji energije.

Energetski sektor je posredno pomemben za druge ukrepe strategije. Upoštevati ga je treba pri povezovanju z drugimi pobudami evropskega zelenega dogovora, zlasti z valom prenove, ki se obsežno ukvarja z rabo energije v grajenem okolju, akcijskima načrtoma za krožno gospodarstvo in ničelno onesnaževanje ter strategijo za pametno in trajnostno mobilnost, saj ima energija pomembno vlogo v proizvodnji in prometu. Podobno potreba po novih naložbah, odpornih proti podnebnim spremembam, ki je omenjena v strategiji, velja za vse energetske infrastrukture.

Nazadnje, čezmejni vplivi podnebnih sprememb, navedeni v strategiji, so pomembni za delovanje mednarodnih energetskih trgov in oskrbo EU z energijo. Motnje v pristaniški infrastrukturi so pomembne za prevoz energetskih goriv, konflikti, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so pomembni za energetsko varnost, spremembe v polarnih regijah, ki jih povzročajo podnebne spremembe v smislu novih dobavnih poti, in taljenje permafrosta, ki lahko ogrozijo lokacije za pridobivanje fosilnih goriv in cevovode v Arktiki.

Pričakovati je mogoče posledice za prilagajanje, ki izhajajo iz napovedanega pregleda regulativnega okvira za energetsko infrastrukturo, vključno z uredbo TEN-E, da se zagotovi skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti.

Kar zadeva regulativni okvir za ranljivost kritičnih energetskih infrastruktur na večje grožnje, je direktiva o evropski kritični infrastrukturi iz leta 2008 od držav članic EU zahtevala, da zaščitijo infrastrukturo „ključnih družbenih funkcij“ pred vsemi nevarnostmi in grožnjami, ni pa izrecno omenila tistih, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Da bi se upoštevali vse večja povezljivost, soodvisnost in čezmejno delovanje kritične infrastrukture, je direktiva o odpornosti kritičnih subjektov v začetku leta 2023 nadomestila direktivo o evropski državljanski pobudi. Glavni razlog za to novo direktivo je, da se je v zapletenem in medsebojno povezanem svetu zaščita samo sredstev štela za nezadostno za preprečevanje motenj in kaskadnih učinkov. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov ščiti ključne družbene funkcije EU s krepitvijo odpornosti kritičnih subjektov, ki zagotavljajo bistvene storitve. Podnebne spremembe so izrecno navedene kot dejavnik, ki povečuje pogostost in obseg ekstremnih vremenskih pojavov ter s tem fizično tveganje za kritično infrastrukturo, države članice pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe, potrebne za „preprečevanje incidentov, ob ustreznem upoštevanju ukrepov za zmanjšanje tveganja nesreč in prilagajanje podnebnim spremembam“. Energetska infrastruktura za električno energijo, daljinsko ogrevanje in hlajenje, nafto, zemeljski plin in vodik je izrecno navedena med cilji preventivnih ukrepov, ki jih je treba vzpostaviti v skladu s to direktivo.

Izboljšanje baze znanja

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje in ranljivost zajemajo ranljivosti in možnosti prilagajanja za energetski sektor v različnih poglavjih. Poleg tega so energetski sistemi eden od štirih ključnih sistemskih prehodov, okrog katerih je v poročilu organizirana opredelitev prilagodljivih odzivov na reprezentativna ključna tveganja. Da bi se spoprijeli s tveganji za ključne energetske infrastrukture in omrežja, poročilo priporoča prehod energetskih sistemov na bolj trajnostne konfiguracije, da bi postali odpornejši ter da bi se povečali zanesljivost oskrbe z energijo in učinkovitost rabe vode v tem sektorju. Diverzifikacija virov energije s povečanjem deleža obnovljivih virov energije in izboljšanjem upravljanja povpraševanja se prav tako šteje za koristno. Proizvodnja vodne in toplotne energije se lahko prilagaja postopnemu prilagajanju zmernim (do 2 °C) povišanjem temperature; srednje- in dolgoročno bodo potrebni nadaljnji sistemski ukrepi (z dodatnimi koristmi za blažitev).

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je zagotovila ustrezne informacije o vplivih podnebnih sprememb na energetski sektor na svetovni ravni. Dodatna tveganja podnebnih sprememb za energetske sisteme zaradi zvišanja globalne temperature za 1,5 °C in 2 °C so bila ocenjena v posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb uvaja tudi operativno storitev, ki jo bo energetski sektor uporabljal pri svojih odločitvah glede upravljanja.

Skupno raziskovalno središče (JRC) je izvedlo študije modeliranja, da bi ocenilo vpliv podnebnih sprememb na energetski sektor. Skupno raziskovalno središče je izdalo tudi leta 2023“; poročilo ovplivih podnebnih sprememb na kritično energetsko infrastrukturo, povezano z obrambo,ki obravnava posledice ranljivosti, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za energetsko varnost na splošno in zlasti za vzdržnost kritične in obrambne infrastrukture, kar je zelo pomembno vprašanje, saj podnebne spremembe z vidika mednarodne varnosti veljajo za „množitelja groženj“.

Evropska agencija za okolje je leta 2019 objavila poročilo z naslovom Adaptation challenges and opportunities for the European energy system (Prilagoditveni izzivi in priložnosti za evropski energetski sistem), v katerem so analizirane potrebe po prilagajanju podnebnim spremembam in odpornosti nanje v evropskem energetskem sistemu zdaj in v prihodnosti.

Operativna storitev programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) na področju energije je namenjena zagotavljanju ključnih informacij za kazalnike, povezane s podnebjem, ki so pomembni za evropski energetski sektor.

V okviru sedmega okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj (7OP) je bilo financiranih več raziskovalnih projektov, ki zajemajo odpornost energetskega sektorja. Ti vključujejo projekt ToPDAd (Tool-supported Policy Development for Regional Adaptation – razvoj politike za regionalno prilagajanje, podprte z orodji), ki med drugim zagotavlja informacije o ocenah učinka in ranljivosti ter prilagoditvenih strategijah za energetski sektor, in program EUPORIAS, ki zagotavlja znanje o prihodnji spremenljivosti podnebja za doseganje stroškovno učinkovitih rešitev za prihodnje delovanje energetskega omrežja.

Prilagajanje podnebnim spremembam je bilo tudi eden od poudarkov programa financiranja EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, npr. odpornost kritične infrastrukture, kot so pametna omrežja, medtem ko evropski program za varovanje kritične infrastrukture vključuje tudi naravne nesreče, podnebne spremembe pa še niso del tega programa. Razvite so bile metodologije, da bi preučili, kako uporabiti politike o obstoječi infrastrukturi v Evropi na način, ki podpira odpornost infrastrukture. Program Obzorje 2020 je financiral projekte v zvezi s prilagajanjem v energetskem sektorju, kot sta projekta RESIN in EU-CIRCLE. Projekt RESIN pomaga mestom pri pripravi trdnih strategij prilagajanja na njihovi najbolj kritični infrastrukturi. Projekt EU-Circle razvija okvir na ravni Unije za podporo ključnim infrastrukturam, ki jih je treba pripraviti na naravne nesreče, vključno s podnebnimi spremembami. Nadaljevanje programa Obzorje 2020 je program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 s skupnim proračunom v višini 95,5 milijarde EUR.

Druge ustrezne dejavnosti, ki jih financira EU, so skupnosti znanja in inovacij Innoenergy Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter SZI Climate.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje je podprto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so bili ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU. Primeri so program LIFE; Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Evropska kohezijska politika, ki državam članicam zagotavlja sredstva za razvoj novih infrastrukturnih projektov, kot so na primer električna omrežja, spodbuja ocenjevanje odpornosti teh projektov proti podnebnim spremembam. Na podlagi informacij in smernic iz strategije EU za prilagajanje in dokumentov kohezijske politike namerava Evropa izrecno vlagati v „bolj zelen, nizkoogljičen prehod na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom“ (doslednost kohezijske politike 2),kar je pomembno za infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.