Gozdarstvo novo

gozdarstvo

Hitra stopnja podnebnih sprememb lahko premaga naravno sposobnost gozdnih ekosistemov za prilagajanje. Povzroča povečano tveganje motenj zaradi neviht, požarov, škodljivcev in bolezni, ki vplivajo na rast in proizvodnjo gozdov. To bo vplivalo na ekonomsko vzdržnost gozdarstva, zlasti na južnih območjih Evrope, pa tudi na zmožnost gozdov, da zagotavljajo okoljske storitve, vključno s spremembami funkcije ponorov ogljika. Komisija je leta 2013 sprejela novo strategijo EU za gozdove, ki se odziva na nove izzive, s katerimi se soočajo gozdovi in gozdarski sektor.

Podnebne spremembe so opredeljene kot eno od ključnih prednostnih področij. Ukrepi za ohranjanje in krepitev odpornosti in sposobnosti prilagajanja gozdov so med opredeljenimi ukrepi za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Politični okvir

Strategija EU za gozdove (2013) se odziva na nove izzive trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in večnamensko vlogo gozdov kot ključnih vidikov. Omenja pomen ukrepov za ohranjanje in krepitev odpornosti in sposobnosti prilagajanja gozdov. Zagotavlja podlago za skupne ukrepe EU in držav članic za podporo in krepitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in večnamenske vloge gozdov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovo blažitvijo. Politika EU za razvoj podeželja, drugi steber skupne kmetijske politike (SKP), je eden glavnih načinov financiranja gozdarskih ukrepov na ravni EU. Strategija spodbuja ukrepe za uporabo gozdnih virov na način, ki zmanjšuje vplive na okolje in podnebje, ter daje prednost gozdnim proizvodom z višjo dodano vrednostjo.

Večletni izvedbeni načrt za gozdove iz leta 2015 vključuje konkreten seznam ukrepov za obdobje 2015–2020, akterje in časovni razpored različnih dejavnosti ter pričakovane rezultate. Posebej bodo obravnavani krepitev sposobnosti prilagajanja in odpornosti gozdov s trdnim gozdnim reprodukcijskim materialom, izvajanje gozdnih sonaravnih rešitev in prispevek gozdov k prilagajanju drugih sektorjev.

Strategija Evropske komisije za prilagajanje podnebnim spremembam vključuje delovni dokument služb Komisije, ki določa načela in priporočila za vključevanje vidikov prilagajanja podnebnim spremembam v programe za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020.

Politika EU na področju biotske raznovrstnosti je skupaj s SKP drugi steber evropske politike za trajnostno ohranjanje gozdov in gospodarjenje z njimi.

Glede na decentralizirano naravo gozdov ter edinstvenost gozdnih posesti in gospodarjenja z gozdovi v EU so načrti za gospodarjenje z gozdovi ključni instrumenti za trajnost gozdov v okviru politik razvoja podeželja in biotske raznovrstnosti ter bi lahko bili tudi dragoceni instrumenti za prilagajanje gozdov.

Možnosti prilagajanja za ohranjanje vzdržnih gozdnih površin in kontinuitete vseh funkcij gozdov segajo od človeških posegov v zvezi z izbiro vrst in izvorov, prilagoditve tehnik gospodarjenja, spodbujanja povezljivosti krajine, izboljšanih sistemov za preprečevanje požarov, mehanizmov za zaščito gozdov pred škodljivimi organizmi, izboljšanih sistemov upravljanja, okrepljenega spremljanja itd.

Izboljšanje baze znanja

V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so bile ocenjene razlike med učinki globalnega segrevanja za 2 °C in 1,5 °C na različne vrste gozdov.

Krepitev baze znanja je bistvenega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Potrebno je tesno sodelovanje med državami članicami in EU, ki spodbuja inovativne raziskave in prenos rezultatov v ukrepe.

Za zadovoljitev nujne potrebe po izmenjavi in zbiranju vseevropskih usklajenih informacij o gozdovih je bil vzpostavljen evropski informacijski sistem za gozdove (FISE) za prostovoljno zbiranje in usklajevanje vseevropskih informacij o gozdovih ter povezovanje nekdanjih evropskih informacijskih sistemov, kot je evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS), in podatkovnih platform, kot je Evropski center za podatke o gozdovih (EFDAC), ki vključuje vse prostorsko podrobne podatke, zbrane v skladu s preteklimi predpisi EU, in rezultate preteklih projektov, ki jih je financirala EU. FISE bo vseboval poseben modul o podnebnih spremembah.

Letni statistični podatki o proizvodnji in trgovini z lesom in lesnimi proizvodi za EU in države Efte, ki jih zagotavlja Eurostat, zagotavljajo tudi informacije o morebitnih vplivih podnebnih sprememb na proizvodnjo lesa.

Evropska agencija za okolje je leta 2015 objavila tehnično poročilo o potencialu evropskih gozdov za zadrževanje vode, ki temelji na ekosistemskih pristopih k trajnostnemu upravljanju, ki zajemajo študije primerov gozdov.

Evropska agencija za okolje je objavila tudi poročilo o stanju okolja in obetih za leto 2015 o gozdovih. Gozdovi so zajeti tudi v poročilih Evropske agencije za okolje o biotski raznovrstnosti, npr. v poročilu iz leta 2010 z naslovom „Assessingbiodiversity in Europe“ (Ocena biotske raznovrstnosti v Evropi)in publikaciji Komisije o omrežju Natura 2000 in gozdovih.

Cilj pobude za skupno načrtovanje programov za kmetijstvo, zanesljivo preskrbo s hrano in podnebne spremembe (FACCE-JPI) med 21 državami je opredeliti in spodbujati ukrepe, ki zagotavljajo dodatne koristi zmanjšanja emisij in povečanja odpornosti kmetijstva, gozdarstva in biotske raznovrstnosti na podnebne spremembe.

Leta 2012 je bilo vzpostavljeno evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI),da bi prispevalo k strategiji Evropske unije „Evropa 2020“ za pametno, trajnostno in vključujočo rast. EIP-AGRI si prizadeva za spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, ki prispevata k zagotavljanju stalne oskrbe s hrano, krmo in biomateriali, pri čemer svoje delo razvija v skladu z bistvenimi naravnimi viri, od katerih je kmetijstvo odvisno.

Za izmenjavo znanja ter povezovanje gozdarskih združenj in delavcev je bilo vzpostavljenih več mrež in združenj: mrežo evropskih regij za inovacije ERIAFF (@ERIAFF_Network), Unijo evropskih gozdarjev in Evropsko gozdarsko hišo. Hišo sta marca 2007 ustanovili Konfederacija evropskih lastnikov gozdov (CEPF)in Evropsko združenje državnih gozdov (EUSTAFOR). Od takrat ponuja živahno in odmevno delovno in zbirališče za različne evropske organizacije, povezane z gozdovi. Poleg tega so evropske države ustanovile Evropski inštitut za gozdove (EFI)za izvajanje raziskav in zagotavljanje politične podpore pri vprašanjih, povezanih z gozdovi, s povezovanjem znanja z ukrepi.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarskem sektorju je na voljo v okviru programa LIFE za podnebne ukrepe in skladov za razvoj podeželja.

V skladu s strategijo EU za gozdove Komisija meni, da bi bilo treba sklade za razvoj podeželja uporabiti za podporo izvajanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam. Drugi evropski strukturni in investicijski skladi (ESI), zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), vključno s programom INTERREG Europe, jih lahko dopolnjujejo.

Program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020 je usmerjen predvsem v znanje za prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarstvu v okviru družbenega izziva 2 „Prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“.