Gozdarstvo novo

Gozdarstvo

Hitrost podnebnih sprememb lahko preseže naravno sposobnost prilagajanja gozdnih ekosistemov. Povzroča povečano tveganje motenj zaradi neviht, požarov, škodljivcev in bolezni, ki vplivajo na rast in proizvodnjo gozdov. To bo vplivalo na ekonomsko upravičenost gozdarstva, zlasti na južnih območjih Evrope, pa tudi na zmogljivost gozdov za zagotavljanje okoljskih storitev, vključno s spremembami v funkciji ponorov ogljika. Komisija je leta 2013 sprejela novo strategijo EU za gozdove, ki se odziva na nove izzive, s katerimi se soočajo gozdovi in gozdarski sektor.

Podnebne spremembe so opredeljene kot eno od ključnih prednostnih področij. Med ukrepi, opredeljenimi za zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, so ukrepi za ohranjanje in krepitev odpornosti in sposobnosti prilagajanja gozdov.

Politični okvir

Strategija EU za gozdove (2013) je odgovor na nove izzive trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in večnamensko vlogo gozdov kot ključnih vidikov. Omenja pomen ukrepov za ohranjanje in krepitev odpornosti in sposobnosti prilagajanja gozdov. Zagotavlja podlago za skupne ukrepe EU in držav članic za podporo in krepitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter večnamenske vloge gozdov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovo blažitvijo. Politika EU za razvoj podeželja, drugi steber skupne kmetijske politike (SKP), je eno glavnih sredstev za financiranje gozdarskih ukrepov na ravni EU. Strategija spodbuja ukrepe za uporabo gozdnih virov na način, ki zmanjšuje vplive na okolje in podnebje, ter daje prednost rezultatom gozdov, ki imajo višjo dodano vrednost.

Večletni izvedbeni načrt za gozdove za leto 2015 vključuje konkreten seznam ukrepov za obdobje 2015–2020, akterje in časovni razpored različnih dejavnosti ter pričakovane rezultate. Posebej bodo obravnavani krepitev prilagoditvenih zmogljivosti in odpornosti gozdov´ s trdnim gozdnim reprodukcijskim materialom, izvajanje gozdnih sonaravnih rešitev in prispevek gozdov k prilagajanju drugih sektorjev.

Strategija Evropske komisije za prilagajanje podnebnim spremembam vključuje delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje načela in priporočila za vključitev vidikov prilagajanja podnebnim spremembam v programe razvoja podeželja za obdobje 2014–2020.

Politika EU na področju biotske raznovrstnosti je skupaj s SKP drugi steber evropske politike za trajnostno ohranjanje gozdov in gospodarjenje z njimi.

Glede na decentralizirano naravo gozdov ter edinstvenost gozdnih zemljišč in gospodarjenja z gozdovi v EU se načrti za gospodarjenje z gozdovi štejejo za ključne instrumente za trajnost gozdov v okviru politik razvoja podeželja in biotske raznovrstnosti ter bi lahko bili tudi dragoceni instrumenti za prilagajanje gozdov.

Možnosti prilagajanja za ohranjanje vitalne gozdne odeje in kontinuitete vseh funkcij gozda segajo od človekovega posredovanja v zvezi z izbiro vrst in izvora, prilagajanja tehnik upravljanja, spodbujanja povezljivosti krajine, izboljšanih sistemov za preprečevanje požarov, mehanizmov za zaščito gozdov pred škodljivimi organizmi, izboljšanih sistemov upravljanja, okrepljenega spremljanja itd.

Izboljšanje baze znanja

Razlike med vplivi globalnega segrevanja za 2 °C in 1,5 °C na različne vrste gozdov so bile ocenjene v posebnem poročilu IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C.

Krepitev baze znanja je bistvena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Potrebno je tesno sodelovanje med državami članicami in EU, ki spodbuja inovativne raziskave in prenos rezultatov v ukrepe.

Da bi zadostili nujni potrebi po izmenjavi in zbiranju usklajenih informacij o gozdovih za vso Evropo, je bil vzpostavljen evropski informacijski sistem za gozdove (FISE), ki prostovoljno zbira in usklajuje vseevropske informacije o gozdovih ter združuje nekdanje evropske informacijske sisteme, kot je evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS), in podatkovne platforme, kot je Evropski podatkovni center za gozdove (EFDAC), ki vključuje vse prostorsko podrobne podatke, zbrane v skladu s preteklimi predpisi EU, in rezultate preteklih projektov, ki jih je financirala EU. FISE bo vseboval poseben modul o podnebnih spremembah.

Letna statistika o proizvodnji lesa in lesnih proizvodov ter trgovini z njimi za države EU in Efte, ki jo zagotavlja Eurostat, zagotavlja tudi informacije o morebitnih vplivih podnebnih sprememb na proizvodnjo lesa.

Evropska agencija za okolje je leta 2015 objavila tehnično poročilo o potencialu evropskih gozdov za zadrževanje vode, ki vključuje pristope k trajnostnemu gospodarjenju, ki temeljijo na ekosistemih in upoštevajo študije primerov gozdov.

Evropska agencija za okolje je objavila tudi poročilo o stanju gozdov v okviru poročila o stanju okolja in obetih za leto 2015. Gozdovi so zajeti tudi v poročilih Evropske agencije za okolje o biotski raznovrstnosti, npr. v poročilu iz leta 2010 z naslovom „Assessing biodiversity in Europe“ (Ocena biotske raznovrstnosti v Evropi) in publikaciji Komisije o omrežju Natura 2000 in gozdovih.

Cilj pobude za skupno načrtovanje programov za kmetijstvo, prehransko varnost in podnebne spremembe (FACCE-JPI) med 21 državami je opredeliti in spodbujati ukrepe, ki zagotavljajo dodatne koristi zmanjšanja emisij in povečanja odpornosti kmetijstva, gozdarstva in biotske raznovrstnosti na podnebne spremembe.

Leta 2012 je bilo vzpostavljeno evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI), ki naj bi prispevalo k strategiji Evropske unije „Evropa 2020“ za pametno, trajnostno in vključujočo rast. EIP-AGRI si prizadeva za spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, s čimer prispeva k zagotavljanju stalne preskrbe s hrano, krmo in biomateriali ter razvija svoje delo v skladu z bistvenimi naravnimi viri, od katerih je kmetijstvo odvisno.

Za izmenjavo znanja ter povezovanje gozdarskih združenj in delavcev je bilo vzpostavljenih več mrež in združenj: mreža ERIAFF evropskih regij za inovacije (@ERIAFF_Network), Zveza evropskih gozdarjev in Evropska gozdarska hiša. Hišo sta marca 2007 ustanovili Konfederacija evropskih lastnikov gozdov (CEPF) in Evropsko združenje državnih gozdov (EUSTAFOR). Od takrat ponuja živahno in odmevno delovno in zbirališče za različne evropske organizacije, povezane z gozdovi. Poleg tega so evropske države ustanovile Evropski inštitut za gozdove (EFI) za izvajanje raziskav in zagotavljanje politične podpore v zvezi z vprašanji, povezanimi z gozdovi, ter povezovanje znanja z ukrepi.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje, ki zajema prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarskem sektorju, je na voljo v okviru programa LIFE za podnebne ukrepe in skladov za razvoj podeželja.

V skladu s strategijo EU za gozdove Komisija meni, da bi bilo treba sklade za razvoj podeželja uporabiti za podporo izvajanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam. Dopolnjujejo jih lahko drugi evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), vključno s programom INTERREG Europe.

Program EU´s za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020 je usmerjen predvsem v znanje za prilagajanje podnebnim spremembam v gozdarstvu v okviru družbenega izziva 2 „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“.