mestno

Ključna sporočila

• Mesta so občutljiva na podnebne spremembe zaradi svojih geografskih značilnosti ter visoke stopnje pozidanih območij in neprepustnih površin, kar lahko povzroči višje lokalne temperature in večje poplave zaradi padavin v mestih.
• Ob predvidenem zvišanju temperature, ekstremnejših padavinah in pričakovanem povečanju deleža mestnega prebivalstva v EU s sedanjih 74 % na več kot 83 % se povečuje potreba mest po prilagajanju tem vplivom.
• EU ima vzpostavljenih več okvirov politike za povečanje odpornosti evropskih mest in njihovih prebivalcev, vključno s strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Razvila je tudi več pobud za izboljšanje razpoložljivosti znanja in podatkov o ranljivosti in prilagoditveni zmogljivosti mest, vključno s pregledovalnikom zemljevidov za prilagajanje mest in urbanim atlasom programa Copernicus; ter nudi finančno in tehnično podporo oblikovalcem politik in strokovnim delavcem pri povečevanju odpornosti in prilagodljivosti mest, na primer prek okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter orodja za podporo prilagajanju mest.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Ine Vandecasteele

V Evropi več kot 74 % prebivalstva živi na mestnih območjih, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na več kot 83 %. Evropska mesta in njihovi prebivalci se morajo prilagoditi in biti odporni na spremembe v svojem okolju, vremenske razmere in ekstremne dogodke, kot so vročinski valovi, pomanjkanje vode, močne padavine s padavinskimi vodami, poplave in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Dolgotrajne podnebne spremembe in ekstremni dogodki lahko povečajo gospodarske izgube, poškodujejo stavbe, zmanjšajo javno zdravje, kakovost življenja in zagotavljanje osnovnih storitev, kot so prevoz, voda, energija, stanovanja, zdravstveno varstvo in socialne storitve na mestnih območjih.

Ranljivost mest na podnebne spremembe se razlikuje iz več razlogov, vključno z geografsko lego in fizičnimi značilnostmi. Razširjenost pozidanih območij in pomanjkanje zelenih površin povzročata višje temperature na mestnih območjih (t. i. učinek urbanega toplotnega otoka), medtem ko velik delež neprepustnih površin zmanjšuje naravno odvodnjavanje, kar povzroča hujše poplave v mestih med močnim deževjem. Slabe stanovanjske razmere in slaba kakovost zraka lahko še poslabšajo učinke skrajne vročine na mestnih območjih (evropskaocena podnebnih tveganj).

Politični okvir

Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2021) spodbuja oblikovanje politik, nove naložbe in urbanistično načrtovanje, ki temeljijo na podnebnih informacijah in so primerni za prihodnost. Poudarja tudi, da se je treba izogibati „podnebno slepim“ odločitvam z beleženjem, zbiranjem in izmenjavo podatkov o tveganjih in izgubah, povezanih s podnebjem, med različnimi sektorji, vključno z mesti.

V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom Vračanje narave v naša življenja je poudarjeno, da bi bilo treba spodbujanje zdravih ekosistemov, zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev sistematično vključiti v urbanistično načrtovanje, tudi na javnih mestih, v infrastrukturo ter v zasnovo stavb in njihove okolice. Evropska komisija poziva evropska mesta z vsaj 20.000 prebivalci, naj pripravijo ambiciozne načrte za ozelenitev mest. Komisija bo države članice ter lokalne in regionalne organe podpirala s tehničnimi smernicami ter pomagala mobilizirati finančna sredstva in krepiti zmogljivosti. Za olajšanje tega dela je bila v okviru novega sporazuma o zelenih mestih z mesti in župani, ki tesno sodelujejo z Evropsko konvencijo županov, vzpostavljena platforma EU za ozelenitev mest. V sodelovanju z Eurocities in ICLEI so bile pripravljene smernice za načrt za ozelenitev mest (ki soše v osnutku),na voljo pa bo tudi nabor orodij za načrt za ozelenitev mest.

Poleg politike EU ZN ter nacionalne in regionalne vlade zagotavljajo podporni okvir za prilagajanje mest. Poleg tega so v Evropi dejavne različne mestne mreže in združenja, ki zagotavljajo krepitev zmogljivosti in podporo pri prilagajanju mest. Pregledovalnik zemljevida prilagajanja mest na spletišču Climate-ADAPT vsebuje pregled evropskih mest, ki sodelujejo v različnih pobudah za prilagajanje.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za mestni sektor.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost poudarjajo, da bodo vplivi podnebnih sprememb skupaj z nadaljnjo urbanizacijo povečali resnost vročinskih valov in nevarnost poplav, ter poudarjajo pomen pospeševanja razvoja mest, odpornega na podnebne spremembe.

Evropska komisija si močno prizadeva za izboljšanje baze znanja s sistemskim zbiranjem in izmenjavo podatkov. Vsi podatki iz znanstvenih svetilnikov EU, npr. programa Copernicus, so prosto in odprto na voljo vsem uporabnikom po vsem svetu. Cilj Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) je zagotoviti ključne kazalnike o podnebnih spremembah v podporo evropskim politikam za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev. Urban Atlas zagotavlja zanesljive in visokoločljivostne karte rabe zemljišč za več kot 300 velikih urbanih območij (LUZ) v Evropi.

Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) Urban adaptation in Europe (2020) zagotavlja posodobljeno dokazno podlago o načrtovanju prilagajanja in ukrepih v Evropi v lokalnem okviru. Drugo nedavno poročilo EEA – Financiranje prilagajanja mest podnebnim spremembam (2017) obravnava izziv financiranja prilagoditvenih ukrepov.

V interaktivnem pregledovalniku zemljevida prilagajanja mest so predstavljeni podatki o trenutnih in predvidenih podnebnih nevarnostih, ki vplivajo na evropska mesta, ter o ranljivosti in prilagoditveni zmogljivosti mest. Združuje podatke iz različnih virov. Mestom omogoča, da raziščejo svoja podnebna tveganja in podnebna tveganja svojih kolegov ter pobude za prilagajanje, v katerih sodelujejo evropska mesta.

Posebna vstopna stran omogoča dostop do vsega ustreznega znanja, podatkov, orodij in smernic Climate-ADAPT za prilagajanje na mestni/lokalni ravni.

Evropska komisija je leta 2020 vzpostavila spletno mesto Tržnica pametnih mest. Cilj spletnih strani je združiti mesta, industrije, MSP, vlagatelje, raziskovalce in druge akterje pametnih mest, da bi izmenjali svoje projektne zamisli in preučili možnosti za sodelovanje.

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora začela izvajati podnebni pakt, ki ljudem, skupnostim in organizacijam ponuja priložnosti za sodelovanje pri podnebnih ukrepih po vsej Evropi.

Na spletišču pobude Intelligent Cities Challenge (ICC) so na voljo informacije o pobudi Evropske komisije, ki podpira 136 mest pri uporabi najsodobnejših tehnologij za vodenje pametnega, zelenega in družbeno odgovornega okrevanja.

Evropska komisija je vzpostavila več programov financiranja raziskav in inovacij za nadaljnji razvoj znanja o prilagajanju mest. Za izmenjavo izkušenj in vzajemno učenje so organizirani dogodki za izmenjavo znanja za mesta, kot je evropski forum za odpornost mest.

Podpora naložbam in financiranju

Okvirni program EU za raziskave in inovacije (2021–2027) Obzorje Evropa vključuje pet ključnih misij, katerih cilj je obravnavati velike izzive na področju zdravja, podnebja in okolja. Misson  EU o prilagajanju podnebnim spremembam obravnava prilagajanje na lokalni ravni, tudi v mestih. Cilj misije za podnebno nevtralna in pametna mesta je podpreti, spodbujati in predstaviti 100 evropskih mest pri njihovem sistemskem preoblikovanju v podnebno nevtralnost do leta 2030 ter ta mesta spremeniti v inovacijska vozlišča za vsa mesta, kar bo koristilo kakovosti življenja in trajnostnosti v Evropi.

Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Možnosti financiranja so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

Evropski zeleni dogovor zagotavlja akcijski načrt, v katerem so opisane naložbe, ki so potrebne, in orodja financiranja, ki so na voljo za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 v Evropi. EU bo zagotovila tudi finančno podporo in tehnično pomoč tistim, ki jih bo prehod na zeleno gospodarstvo najbolj prizadel.

Evropska komisija usklajuje raziskave in naložbe na področju odpornosti mest proti podnebnim spremembam med državami članicami ter financira raziskave o podnebnih spremembah v mestih s skupno načrtovanimi, sofinanciranimi in institucionaliziranimi razpisi v okviru programa Obzorje Evropa. Cilj SZI Climate je razviti obetavne podnebne inovacije in jih dati na trg. Med njenimi temami sta prilagajanje in trajnostni razvoj mest. Evropski svet za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa podpira inovacije ter povezuje regionalne in nacionalne inovacijske akterje. Poleg tega Skupno raziskovalno središče Evropske komisije ter programa ESPON 2020 in COST obravnavajo odpornost in prilagajanje mest.

Evropski sklad za regionalni razvoj predvideva najmanj 5-odstotno dodelitev sredstev za trajnostni razvoj mest. Financira tudi programe čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja INTERREG, ki v svojih razpisih obravnavajo prilagajanje mest.

Evropska investicijska banka obravnava prilagajanje v okviru financiranja celostne in trajnostne prenove mest prek svojega programa JESSICA. Finančni mehanizem za naravni kapital se lahko uporabi za financiranje sonaravnih prilagoditvenih ukrepov, instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost pa lokalnim bankam v državah članicah EU omogoča izdajanje posojil za ukrepe za energetsko učinkovitost.

V interaktivnem vodniku za financiranje Konvencije županov so zbrane informacije o različnih pobudah za financiranje, odprtih za mesta, ki jih upravljajo Evropska komisija, države članice in ključne finančne institucije, kot je Evropska investicijska banka.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju prilagajanja

Konvencija županov EU za podnebje in energijo združuje lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale doseganju in preseganju podnebnih in energetskih ciljev EU. Lokalnim in regionalnim oblastem nudijo tehnično in metodološko podporo pri načrtovanju in izvajanju strategij za prilagajanje podnebnim spremembam. Pobudi se je pridružilo skoraj 9 000 mest po vsej EU.

Orodje za podporo prilagajanju mest kot del baze znanja Konvencije županov pomaga lokalnim izvajalcem prilagajanja pri načrtovanju in izvajanju njihovih prilagoditvenih ukrepov s podpiranjem celotnega cikla prilagajanja, od pridobivanja politične podpore, ocenjevanja tveganj in ranljivosti, oblikovanja strategije in akcijskega načrta, financiranja ukrepov ter spremljanja in vrednotenja njihovih rezultatov.

Urbanistično določanje območij in načrtovanje rabe zemljišč sta bistvena ukrepa za izboljšanje vplivov podnebnih sprememb, na primer razvoj zelene infrastrukture v celotnem mestu ali sonaravnih rešitev. EU podpira trajnostno načrtovanje rabe zemljišč. Evropska agencija za okolje je za pomoč mestom pri nadaljnjem razvoju strategij za zeleno infrastrukturo razvila številne kazalnike zelene infrastrukture z interaktivnim zemljevidom.

Inovativni urbanistični ukrepi so pobuda Evropske unije, ki mestnim območjem po vsej Evropi zagotavlja sredstva za preskušanje novih in nedokazanih rešitev za reševanje urbanih izzivov. Program URBACT podpira mesta EU pri sodelovanju in razvoju celostnih rešitev za vsak urbani izziv, s katerim se soočajo, vključno s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje. C40 Smernice za oceno tveganja podnebnih sprememb pomagajo mestom pri izvajanju ocene tveganja podnebnih sprememb. Smernice ICLEI za evropsko upravljanje odpornosti zagotavljajo podporo, npr. tehnično osebje, ki se ukvarja s prilagajanjem podnebnim spremembam in izvajanjem odpornosti mest. Partnerstvo za prilagajanje podnebnim spremembam kot del agende EU za mesta najde najboljši način za prenos potreb mest v konkretne ukrepe.

Poleg tega je pomembna vloga prilagajanja, ki temelji na ekosistemih, za krepitev lokalne odpornosti priznana v mrežah mest, ki zadevajo evropske občine, na primer v kampanji za odpornost mest (UNDRR), letnih konferencah odpornih mest (lokalne vlade za trajnostnost, ICLEI) in mreži odpornih mest.