Mestna

Mestna

Ključna sporočila

• Mesta so občutljiva na podnebne spremembe zaradi svojih geografskih značilnosti ter visoke stopnje pozidanih območij in neprepustnih površin, kar lahko privede do višjih lokalnih temperatur in večjih poplav v mestih.
• Zaradi napovedanih povišanj temperature, bolj ekstremnih padavin in deleža mestnega prebivalstva v EU, ki naj bi se s sedanjih 74 % povečal na več kot 83 %, se povečuje potreba mest po prilagajanju tem vplivom.
• EU ima vzpostavljenih več okvirov politike za povečanje odpornosti evropskih mest in njihovih prebivalcev, vključno s strategijo EU za prilagajanje in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Razvila je tudi več pobud za izboljšanje razpoložljivosti znanja in podatkov o ranljivosti mest in sposobnosti prilagajanja, vključno s pregledovalnikom zemljevidov za prilagajanje mest in Urbanim atlasom programa Copernicus; ter oblikovalcem politik in strokovnim delavcem nudi finančno in tehnično podporo pri povečevanju odpornosti in prilagodljivosti mest, na primer prek okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter orodja za podporo prilagajanju mest.

Učinki in ranljivosti

V Evropi več kot 74 % prebivalstva živi na mestnih območjih, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na več kot 83 %. Evropska mesta in njihovi prebivalci se morajo prilagoditi spremembam v okolju, vremenskim razmeram in ekstremnim dogodkom, kot so vročinski valovi, pomanjkanje vode, močno deževje z odtekanjem padavinskih voda, poplave in dvig morske gladine, ki so posledica podnebnih sprememb, ter biti odporni nanje. Dolgotrajne podnebne spremembe in ekstremni dogodki lahko povečajo gospodarske izgube, poškodujejo stavbe, zmanjšajo javno zdravje, kakovost življenja in zagotovijo osnovne storitve, kot so promet, voda, energija, stanovanja, zdravstveno varstvo in socialne storitve na mestnih območjih.

Ranljivost mest na podnebne spremembe se razlikuje iz več razlogov, vključno z geografsko lego in fizičnimi značilnostmi. Razširjenost pozidanih območij in pomanjkanje zelenih površin povzročata višje temperature v mestnih območjih (t. i. učinek mestnega toplotnega otoka), medtem ko velik delež neprepustnih površin zmanjšuje naravno odvodnjavanje, kar povzroča hujše poplave v mestih med močnim deževjem.

Politični okvir

Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2021) spodbuja oblikovanje politik, nove naložbe in urbanistično načrtovanje, ki temeljijo na podnebju in so kos izzivom prihodnosti. Poudarja tudi, da se je treba izogibati „podnebno slepim“ odločitvam z beleženjem, zbiranjem in izmenjavo podatkov o tveganjih in izgubah, povezanih s podnebjem, med različnimi sektorji, vključno z mesti.

V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 „Vračanje narave v naša življenja“ je poudarjeno, da bi bilo treba spodbujanje zdravih ekosistemov, zelene infrastrukture in sonaravnih rešitev sistematično vključevati v urbanistično načrtovanje, vključno z javnimi prostori, infrastrukturo ter zasnovo stavb in njihove okolice. Evropska komisija poziva evropska mesta z vsaj 20 000 prebivalci, naj pripravijo ambiciozne načrte za ozelenitev mest. Komisija bo s tehničnimi smernicami podpirala države članice ter lokalne in regionalne organe ter pomagala mobilizirati finančna sredstva in okrepiti zmogljivosti. Za olajšanje tega dela je bila vzpostavljena platforma EU za ozelenitev mest v okviru novega sporazuma o zelenih mestih z mesti in župani, ki tesno sodelujejo z evropsko konvencijo županov. V sodelovanju z mrežo Eurocities in mrežo ICLEI so bile pripravljene smernice za načrt ozelenitve mest (ki soše v osnutku),na voljo pa bo tudi osnutek nabora orodij za načrt ozelenitve mest.

Poleg politike EU ZN ter nacionalne in regionalne vlade zagotavljajo podporni okvir za prilagajanje mest. Poleg tega so v Evropi dejavna različna mestna omrežja in združenja, ki zagotavljajo krepitev zmogljivosti in podporo za prilagajanje mest. Pregledovalnik zemljevidov za prilagajanje mest na platformi Climate-ADAPT zagotavlja pregled evropskih mest, ki sodelujejo v različnih pobudah za prilagajanje.

Izboljšanje baze znanja

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost poudarjajo, da bodo vplivi podnebnih sprememb skupaj z nadaljnjo urbanizacijo povečali resnost vročinskih valov in tveganje poplav, ter poudarjajo pomen pospeševanja razvoja mest, odpornega na podnebne spremembe.

Evropska komisija si močno prizadeva za izboljšanje baze znanja s sistemskim zbiranjem in izmenjavo podatkov. Vsi podatki iz znanstvenih svetilnikov EU, npr. programa Copernicus, so prosto in odprto dostopni vsem uporabnikom po vsem svetu. Cilj Copernicusove storitve za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) je zagotoviti ključne kazalnike o podnebnih spremembah v podporo evropskim politikam za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev. Urban Atlas zagotavlja zanesljive in visoko ločljive zemljevide rabe zemljišč za več kot 300 velikih mestnih območij (LUZ) v Evropi.

Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom Urban adaptation in Europe (Prilagajanje mest v Evropi) (2020) zagotavlja posodobljeno zbirko dokazov o načrtovanju prilagajanja in ukrepih v Evropi v lokalnem okviru. Drugo nedavno poročilo Evropske agencije za okolje – Financiranje prilagajanja mest podnebnim spremembam (2017) obravnava izziv financiranja prilagoditvenih ukrepov.

Interaktivni pregledovalnik zemljevidov za prilagajanje mest predstavlja podatke o sedanjih in predvidenih podnebnih nevarnostih, ki vplivajo na evropska mesta, ter o ranljivosti in sposobnosti prilagajanja mest. Združuje podatke iz različnih virov. Mestom omogoča, da raziščejo svoja podnebna tveganja in podnebna tveganja drugih mest, pa tudi pobude za prilagajanje, v katerih sodelujejo evropska mesta.

Posebna vstopna stran omogoča dostop do vsega ustreznega znanja, podatkov, orodij in smernic Climate-ADAPT za prilagajanje na mestni/lokalni ravni.

Evropska komisija je leta 2020 vzpostavila spletno mesto The Smart Cities Marketplace (Trg pametnih mest). Cilj spletnih strani je združiti mesta, industrijo, MSP, vlagatelje, raziskovalce in druge akterje pametnih mest, da bi delili svoje projektne ideje in raziskali možnosti sodelovanja.

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora začela izvajati podnebni pakt, ki ljudem, skupnostim in organizacijam ponuja priložnosti za sodelovanje pri podnebnih ukrepih po vsej Evropi.

Na spletišču pobude Intelligent Cities Challenge (ICC) so objavljene informacije o pobudi Evropske komisije, ki podpira 136 mest pri uporabi najsodobnejših tehnologij za inteligentno, zeleno in družbeno odgovorno okrevanje.

Evropska komisija je vzpostavila več programov financiranja raziskav in inovacij za nadaljnji razvoj znanja o prilagajanju mest. Za mesta se organizirajo dogodki za izmenjavo znanja, namenjeni izmenjavi izkušenj in medsebojnemu učenju, kot je evropski forum za odpornost mest.

Podpora naložbam in financiranju

Okvirni program EU za raziskave in inovacije (2021–2027) Obzorje Evropa vključuje pet ključnih nalog, katerih cilj je reševanje velikih izzivov na področju zdravja, podnebja in okolja. Manjkajoča  EU na področju prilagajanja podnebnim spremembam obravnava prilagajanje na lokalni ravni, tudi v mestih. Cilj misije za podnebno nevtralna in pametna mesta je podpreti, spodbujati in predstaviti 100 evropskih mest pri njihovi sistemski preobrazbi v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2030 ter ta mesta spremeniti v inovacijska vozlišča za vsa mesta, kar bo koristilo kakovosti življenja in trajnostnosti v Evropi.

Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Priložnosti za financiranje so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

Evropski zeleni dogovor vsebuje akcijski načrt, v katerem so opisane potrebne naložbe in finančna orodja, ki so na voljo za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 v Evropi. EU bo zagotovila tudi finančno podporo in tehnično pomoč za pomoč tistim, ki jih bo prehod na zeleno gospodarstvo najbolj prizadel.

Evropska komisija usklajuje raziskave in naložbe na področju odpornosti mest na podnebne spremembe med državami članicami ter financira raziskave o podnebnih spremembah v mestih s skupno načrtovanimi, sofinanciranimi in institucionaliziranimi razpisi v okviru programa Obzorje Evropa. CiljClimate-KIC je razviti obetavne podnebne inovacije in jih dati na trg. Med njenimi temami sta prilagajanje in trajnostni razvoj mest. Evropski svet za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa podpira inovacije ter povezuje regionalne in nacionalne inovacijske akterje. Poleg tega Skupno raziskovalno središče Evropske komisije ter programa ESPON 2020 in COST obravnavajo odpornost in prilagajanje mest.

Evropski sklad za regionalni razvoj predvideva najmanj 5-odstotno dodelitev sredstev za trajnostni razvoj mest. Financira tudi programe sodelovanja INTERREG za čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje, ki v svojih razpisih obravnavajo prilagajanje mest.

Evropska investicijska banka obravnava prilagajanje v okviru financiranja za celostno in trajnostno prenovo mest prek svojega programa JESSICA. Finančni mehanizem za naravni kapital se lahko uporabi za financiranje sonaravnih prilagoditvenih ukrepov, instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost pa lokalnim bankam v državah članicah EU omogoča izdajanje posojil za ukrepe za energijsko učinkovitost.

V interaktivnem vodniku po financiranju Konvencije županov so zbrane informacije o različnih pobudah za financiranje, odprtih mestom, ki jih upravljajo Evropska komisija, države članice in ključne finančne institucije, kot je Evropska investicijska banka.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju prilagajanja

Konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo združuje lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale k doseganju in preseganju podnebnih in energetskih ciljev EU. Lokalnim in regionalnim oblastem nudijo tehnično in metodološko podporo pri načrtovanju in izvajanju strategij za prilagajanje podnebnim spremembam. Pobudi se je pridružilo skoraj 9 000 mest po vsej EU.

Orodje za podporo prilagajanju mest kot del zbirke znanja Konvencije županov pomaga lokalnim izvajalcem prilagajanja pri načrtovanju in izvajanju njihovih prilagoditvenih ukrepov s podpiranjem celotnega prilagoditvenega cikla, od pridobivanja politične podpore do ocenjevanja tveganj in ranljivosti, oblikovanja strategije in akcijskega načrta, financiranja ukrepov ter spremljanja in ocenjevanja njihovih rezultatov.

Določanje namembnosti mestnih območij in načrtovanje rabe zemljišč sta bistvena ukrepa za izboljšanje vplivov podnebnih sprememb, na primer razvoj zelene infrastrukture za celotno mesto ali sonaravnih rešitev. EU podpira trajnostno načrtovanje rabe zemljišč. Evropska agencija za okolje je za pomoč mestom pri nadaljnjem razvoju njihovih strategij zelene infrastrukture razvila več kazalnikov zelene infrastrukture z interaktivnim zemljevidom.

Inovativni urbanistični ukrepi so pobuda Evropske unije, ki mestnim območjem po vsej Evropi zagotavlja sredstva za preskušanje novih in nepreverjenih rešitev za reševanje urbanih izzivov. ProgramURBACT podpira mesta EU pri sodelovanju in razvoju celostnih rešitev za vse urbane izzive, s katerimi se soočajo, vključno s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje. C40 Smernice za oceno tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami mestom pomagajo pri izvajanju ocene tveganja v zvezi s podnebnimi spremembami. Smernice ICLEI za upravljanje evropske odpornosti zagotavljajo podporo, npr. tehnično osebje, ki se ukvarja z izvajanjem prilagajanja podnebnim spremembam in odpornosti mest. Partnerstvo za prilagajanje podnebnim spremembam kot del agende EU za mesta najde najboljši način za prenos potreb mest v konkretne ukrepe.

Poleg tega je pomembna vloga ekosistemskega prilagajanja za povečanje lokalne odpornosti priznana v mrežah mest v zvezi z evropskimi občinami, npr. v kampanji za povečanje odpornosti mest (UNDRR), letnih konferencah odpornih mest (Lokalne oblasti za trajnostni razvoj, ICLEI) in mreži odpornih mest.