Vrata za nevihte in protipoplavne pregrade

Zaradi zapletenosti inženirskih rešitev, znatnih stroškov gradnje in vzdrževanja ter morebitnih pričakovanih vplivov na okolje je potrebnoširoko in dolgotrajno sodelovanje deležnikov in javnosti. Poleg tega te strukture na splošno zahtevajo postopek presoje vplivov na okolje, kimora v skladu zdirektivo EU o presoji vplivov na okoljezagotoviti pravico do dostopa do informacij in sodelovanja pri okoljskem odločanju. Podobno direktiva EU o poplavahinokvirna direktivaEU o vodah določata postopke sodelovanja javnosti, ki se lahko nanašajo tudi na te projekte. 

V gradbeni fazi je potrebno obsežno svetovanje z inženirji, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi in predstavniki sektorjev politike, na katere lahko ukrep vpliva (npr. ribištvo, pomorski promet, turizem itd.). Za uspešno izvajanje takšnih zapletenih ukrepov sta potrebna močna politična podpora in široko javno soglasje ter dolgoročna vizija. 

Vrata za nevihte in protipoplavne pregrade zagotavljajo visoko stopnjo zaščite nizko ležečih obalnih območij, saj zagotavljajo fizično oviro pred poplavami. Uporabljajo se zlasti za zaščito zelo ranljivih in dragocenih obalnih mestnih in infrastrukturnih območij. Obstoječa vrata in ovire (Nizozemska, Združeno kraljestvo, Benetke, Sankt Peterburg) so zagotovili učinkovitost proti neurjem. Uporaba mobilnih ovir namesto fiksnih struktur omogoča, da plovne poti v normalnih pogojih ostanejo odprte. Omogočajo omejitev (okoljskih, socialnih, gospodarskih) učinkov, povezanih s trajnim zaprtjem. Primere uspešnih mobilnih ovir na svetu deli I-Storms, mednarodna mreža za ovire zaradi neurja. Njegov cilj je olajšati izmenjavo znanja in sodelovanje med načrtovalci ovir in upravljavci, ki se soočajo s podobnimi izzivi. 

Eden od ključnih omejevalnih dejavnikov nevihtnih vrat so visoki stroški kapitala in vzdrževanja, saj so za gradnjo teh objektov in njihovo stalno vzdrževanje potrebne znatne naložbe. Še eno ključno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je vpliv takih ukrepov na okolje. Gradnja premičnih ovir lahko povzroči velike spremembe naravnega okolja, s tem povezane vplive na okolje pa je treba v fazi zasnove ustrezno oceniti in čim bolj zmanjšati. Če se prepogosto uporabljajo, lahko premična vrata in protipoplavne pregrade omejijo izmenjavo vode v habitatih rečnih ustij in lagun. 

Drugo pomembno vprašanje je, v kolikšni meri bodo te ovire ob prihodnjih podnebnih spremembah in dvigu morske gladine ostale vzdržne. V primeru Londona se pričakuje, da bo Temza ovira še naprej ščitila mesto do sedanjega standarda do leta 2070. Načrt za ustje Temze 2100je bil zasnovan tako, da se lahko prilagaja različnim stopnjam dviga morske gladine in spremembam, ki vplivajo na ustje. V načrtu so opredeljene različne možnosti za izboljšanje ali nadomestitev ovire za Temzo. Popoln pregled in posodobitev načrta sta predvidena vsakih 10 let. 

Drugi omejevalni dejavniki so povezani z zmožnostjo sistemov za napovedovanje, da na zanesljiv način zgodaj predvidijo poplavni dogodek, kar omogoča aktiviranje postopkov pravočasnega zapiranja vrat. Čas, potreben za odpravo ovir, se lahko razlikuje glede na posebne tehnične vidike in zapletena vprašanja upravljanja celotnega območja. To lahko pomeni prekinitev plovbe, pristaniških storitev in drugih dejavnosti. Stalne naložbe v raziskave in tehnološke inovacije so bistvene za izboljšanje zanesljivosti in natančnosti sistemov napovedovanja ter njihove uporabe v operativnih pogojih. 

Nazadnje, javnost lahko tehnično okvaro sistema (npr. neustrezno zapiranje ovire) dojema kot veliko tveganje. Sprejemanje dela s strani javnosti in deležnikov se lahko spodbudi s splošno preglednostjo postopka odločanja. Ustrezno sodelovanje deležnikov, javno posvetovanje in informativne delavnice so dokazano sredstvo za pregledne postopke. 

Vrata za nevihte in protipoplavne pregrade zagotavljajo visoko stopnjo zaščite mestnih naselij in infrastrukture pred protimorskimi nevihtami in s tem povezanimi poplavami. V primerjavi s fiksnimi vrati ta vrsta infrastrukture zagotavlja bolj prilagodljivo rešitev. Omogoča, da so plovne poti v normalnih pogojih odprte za naravno izmenjavo vode in gibanje vodnih vrst ter za človekove dejavnosti, kot sta ladijski promet in ribištvo. 

Za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje vrat za nevihte in protipoplavnih pregrad so potrebni veliki stroški kapitala in vzdrževanja. Zagotoviti je treba tudi naložbe v spremljanje hidroloških parametrov, napovedovanje poplav in sisteme opozarjanja, da se izboljšata zanesljivost in natančnost informacij, potrebnih za hitro aktivacijo sistema. 

Po podatkih Agencije Združenega kraljestva za okolje je gradnja Temze leta 1982 stala 535 milijonov GBP (približno 1,7 milijarde GBP ali 2,5 milijarde EUR leta 2007). Operativni stroški znašajo približno 8 milijonov GBP na leto (približno 9,5 milijona EUR v cenah iz leta 2013). Po uradnih ocenah je gradnjasistema Mose (vključno s štirimi mobilnimi ovirami na dotokih v beneške lagune) stala 5,49 milijarde EUR. Ocena vključuje tudi dve dodatni dejavnosti, tj. prekvalifikacijo objektov v beneškem Arsenalu za vzdrževanje in delovanje sistema MOSE ter prekvalifikacijska dela, potrebna za izboljšanje vključevanja mobilnih ovir v lagunsko okolje. 

Direktiva EU o poplavah zagotavlja pravni okvir za protipoplavne ukrepe inobrambo pred poplavami. Ker so glavni infrastrukturni sistemi, so vrata za neurje in protipoplavne pregrade verjetno del načrta za varstvo pred poplavami,ki ga zahteva Direktivain za katerega seopravistrateška okoljska presoja (direktiva SOP). Ko kostalnadela, vrata za nevihtne valove in protipoplavne pregrade spadajo v Prilogo II kpresojivplivov na okolje E: Države članice se odločijo, ali naj se za projekte iz Priloge II izvede postopek presoje vplivov na okolje, in sicer za vsak primer posebej ali v smislu pragov in meril. 

Gradnja teh kompleksnih in pogosto obsežnih inženirskih rešitev je dolgotrajen proces, pred katerim je treba izvesti faze podrobnega modeliranja,ocenjevanja in projektiranja. Običajno traja večkot 15 let. 

Vrata za nevihte in protipoplavne pregrade imajo dolgo pričakovano življenjsko dobo (več kot 50 let). Potrebno je stalno vzdrževanje, da se zagotovita njihova polna življenjska doba in pravilno delovanje brez tveganj. Bistveno je tudi spremljanje morebitnih vplivov na okolje.