Morje in ribištvo

Morje in ribištvo

Ključna sporočila

• Vplivi podnebnih sprememb na morsko vodo se kopičijo z drugimi antropogenimi pritiski na morju in obalnih območjih, kar že vpliva na ribištvo in morsko akvakulturo s spremenjenimi donosi ter spremembami ribolovnih območij in ciljnih vrst.  Poleg tega se pričakuje, da bo stopnjevanje ekstremnih dogodkov s slabšimi pogoji na odprtem morju vplivalo na vse sektorje modrega gospodarstva.
• EU obravnava te učinke z vzpostavitvijo vozlišč znanstvenih informacij, kot sta pomorska storitev programa Copernicus ter evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke, kot ponudnikov brezplačnih in odprtih podatkov za vse uporabnike po vsem svetu. Njegov cilj je tudi doseči dobro okoljsko stanje obalnih in morskih voda EU z obravnavanjem prilagajanja podnebnim spremembam na podlagi okvirne direktive o morski strategiji ter z razvojem in uporabo sonaravnih rešitev za morske in obalne ekosisteme.
• Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 podpira inovativne projekte, ki prispevajo k trajnostnemu izkoriščanju in upravljanju vodnih in pomorskih virov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Učinki in ranljivosti

Morske vode postajajo toplejše, bolj kisle in z zmanjšano vsebnostjo kisika, kar je posledica globalnih podnebnih sprememb. Zaradi segrevanja vode se spreminja porazdelitev vrst ter rast in porazdelitev ribjih populacij. Zakisljevanje oceanov bo vplivalo na sposobnost vrst, ki izločajo kalcijev karbonat (kot so mehkužci, planktoni in korale), da proizvajajo svoje lupine ali okostja. Deoksigenacija vpliva na prostorsko porazdelitev vrst ter zlasti v zaprtih bazenih in estuarijih na večje in pogostejše pojave hipoksije in anoksije, kar vpliva na preživetje vrst in slabša zdravje ekosistema. Podnebne spremembe se kumulirajo z drugimi antropogenimi pritiski na morju in obalnih območjih, ki skupaj vplivajo na morske ekosisteme in ključne ekosistemske storitve. Ribištvo in morsko ribogojstvo se že soočata z vplivi podnebnih sprememb s spremenjenimi donosi ter spremembami ribolovnih območij in ciljnih vrst.  Poleg tega se pričakuje, da bo stopnjevanje ekstremnih dogodkov s slabšimi pogoji na odprtem morju vplivalo na vse sektorje modrega gospodarstva, kot so pomorski promet, pristaniške dejavnosti in proizvodnja energije na morju.

Politični okvir

Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2021) je uresničiti vizijo Evrope, odporne proti podnebnim spremembam, do leta 2050. Prilagajanje bo pametnejše z odpravo vrzeli v zvezi s podnebnimi vplivi in odpornostjo. Okrepljene bodo meritve in opazovanja oceanov ter znanstvena informacijska vozlišča, kot sta pomorska storitev programa Copernicus in evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet),ki zagotavljata brezplačne in odprte podatke vsem uporabnikom po vsem svetu. Prilagajanje bo bolj sistemsko, saj bo okrepilo povezavo s skupno ribiško politiko in drugimi pobudami EU, ki pomagajo pri lokalnem prilagajanju, ter spodbudilo večjo vključenost lokalnih akcijskih skupin za ribištvo. Vloga sonaravnih rešitev za morske in obalne ekosisteme je označena kot večnamenska, neobžalovanja vredna in učinkovita rešitev, tudi s potencialom za sekvestracijo ogljika. Nove pobude za financiranje (vključno s programom Obzorje Evropa)bodo pospešile prilagajanje. Nazadnje, prilagoditvena strategija, da bi prilagajanje postalo mednarodno, priznava potrebo po vključitvi vidikov podnebnih sprememb v prihodnje sporazume za zaščito mednarodnih virov, kot sta mednarodno ribištvo in biotska raznovrstnost, tudi na območjih zunaj nacionalnih jurisdikcij.

Komisija je maja 2021 sprejela nov pristop za trajnostno modro gospodarstvo v EU, s katerim je potrdila načela evropskega zelenega dogovora. Priznava uničujoče učinke podnebnih sprememb na oceane in obale ter kumulativne učinke, ki jih povzročajo gospodarske dejavnosti na morju. Podjetja spodbuja k uporabi ali ustvarjanju obnovljivih virov, ohranjanju morskih ekosistemov, zmanjšanju onesnaževanja in povečanju odpornosti na podnebne spremembe.

Poleg tega je EU opredelila jasen okvir medsektorskih in sektorskih politik, ki so pomembne za trajnostno upravljanje morja. Celostna pomorska politika EU (CPP) si prizadeva zagotoviti skladnejši in bolj usklajen pristop k morskim in pomorskim vprašanjem, tudi ob upoštevanju podnebnih sprememb. Okvirna direktiva o morski strategiji je okoljski steber celostne pomorske politike. Vzpostavlja skupni okvir, ki od držav članic zahteva, da sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja obalnih in morskih voda EU. Države članice morajo v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji in pri razvoju svojih nacionalnih morskih strategij po potrebi opredeliti vse dokaze o vplivih podnebnih sprememb.

Skupna ribiška politika (SRP) je temelj ribiške politike EU. Skupna ribiška politika določa sklop skupnih pravil, katerih cilj je zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostna ter da zagotavljata vir zdrave hrane za državljane EU. Trajnostno ribištvo, ki se izvaja v okviru SRP, je potrebno za povečanje odpornosti in uresničevanje evropskega zelenega dogovora.

Izboljšanje baze znanja

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability(Vplivi, prilagajanje in ranljivost) predstavlja najnovejša znanstvena spoznanja o vplivih podnebnih sprememb na ribištvo in akvakulturo ter na njuno produktivnost, pri čemer se osredotoča tudi na vse večje težave pri zadovoljevanju človekovih potreb.

Analiza učinkov podnebnih sprememb, povezanih z globalnim segrevanjem na 1,5 °C v primerjavi z 2 °C, na morsko biotsko raznovrstnost, ribištvo in ekosisteme ter učinkov sedanjega globalnega segrevanja na oceane in kriosfero je opisana v dveh drugih posebnih poročilih: posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C in posebno poročilo IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju (SROCC).

Po razpravi na podlagi SROCC so bila na 25. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC COP25) decembra 2019 v Madridu predstavljena poročila o oceanih za podnebje ter o oceanih in amp; politična priporočila platforme zapodnebje. To konferenco pogodbenic je njen predsednik razglasil za „modro konferenco pogodbenic“, s čimer je priznal tesno povezavo med zdravjem podnebja in zdravjem oceanov.

Izziv, ki ga za ribištvo in akvakulturo predstavljajo podnebne spremembe, ter odzivi na prilagajanje so jedro dveh poročil FAO: Global synthesis of current knowledge, adaptation and mitigation options (Globalna sinteza sedanjega znanja, možnosti prilagajanja in blažitve) (2018) in Adaptive management of fisheries in response to climate change (Prilagodljivo upravljanje ribištva v odziv na podnebne spremembe) (2021).

EU si v okviru svoje politike CPP močno prizadeva za združevanje podatkov o morju iz različnih virov (Znanjeo morju 2000). EMODNET zagotavlja dostop do najrazličnejših podatkov, izdelkov in metapodatkov, povezanih z batimetrijo, geologijo, habitati morskega dna, kemijo, biologijo, fiziko in človekovimi dejavnostmi. Poleg tega pomorska storitev programa Copernicus zagotavlja redne in sistematične referenčne informacije o stanju fizičnih oceanov in regionalnih morij, medtem ko si Evropski atlas morja deli različne prostorske informacije o evropskih morjih in obalah.

Zavarovana morska območja so mednarodno priznana kot orodje za podporo prilagajanju in blažitvi. Pregled in obeti za prihodnost zaščitenih morskih območij so v poročilu Evropske agencije za okolje o omrežjih zaščitenih morskih območij v evropskih morjih (2015). Na podlagi študije ETC/ICM Spatial Analysis of Marine Protected Area Networks in Europe's Seas (Prostorska analiza omrežij zavarovanih morskih območij v evropskih morjih) je bilo objavljeno poročilo EEA (2018) o zavarovanih morskih območjih.

Projekti, ki jih financira EU (npr. MPA-ADAPT in MPA-ENGAGE za Sredozemlje, ATLAS za Atlantik), so zagotovili pomemben vpogled v prilagajanje podnebnim spremembam na to temo. Razviti so bili okviri in orodja za podporo odločanju, ki nosilcem odločanja pomagajo pri prilagajanju. Orodje za podporo prilagajanju za otoke je bilo razvito v okviru projekta SOCLIMPACT za pomoč oblikovalcem politik pri oblikovanju prilagojenih strategij in načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam za njihove otoke. Okvir za podporo odločanju ClimeFish vsebuje vire in sisteme za podporo odločanju, katerih splošni cilj je pomagati zagotoviti trajnostno proizvodnjo morske hrane ob soočanju s podnebnimi spremembami.

Podpora naložbam in financiranju

Novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 zagotavlja 30 % svojega proračuna za boj proti podnebnim spremembam. Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 (ESPRA)podpira inovativne projekte, ki prispevajo k trajnostnemu izkoriščanju in upravljanju vodnih in pomorskih virov ter pomagajo izpolnjevati cilje evropskega zelenega dogovora, časovnega načrta za podnebno in okoljsko politiko EU.

Program LIFE sofinancira projekte, ki vključujejo obnovo morskih in obalnih ekosistemov, s čimer se povečuje odpornost na podnebne spremembe. Novi program Obzorje Evropa vključuje tri stebre: odlična znanost, globalni izzivi ter evropska industrijska konkurenčnost in inovativna Evropa. V okviru drugega stebra je poseben sklop (št. 6) namenjen hrani, biogospodarstvu, naravnim virom, kmetijstvu in okolju ter kot raziskovalna področja vključuje morja in oceane. Pričakujejo se nove priložnosti v okviru misij „Mission Starfish 2030“ in „Restoreour Ocean and Waters“ (Obnova naših oceanov in voda),katerih cilj je razvoj znanja o naših oceanih in vodah ter njihova obnova in zaščita do leta 2030. JPI Oceans je medvladna platforma za dolgoročno sodelovanje, odprta za vse države članice EU in pridružene države, ki vlagajo v morske in pomorske raziskave. Podnebne spremembe so strateško področje strategije pobude za skupno načrtovanje programov za oceane za obdobje 2021–2025 v okviru medsebojno povezanih prednostnih področij za odporne oceane.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagajanja s strani EU.

Podpora izvajanju

FARNET je skupnost ljudi, ki izvajajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v okviru ESPRA. Mreža združuje lokalne akcijske skupine za ribištvo, organe upravljanja, državljane in strokovnjake iz vse EU, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj ribištva in obalnih območij. V okviru prilagoditvene strategije EU je predvidena večja vključenost regionalnih organov prek teh skupin. V vodniku FARNET „V prihodnost usmerjene strategije za ribiška območja“ je navedeno, da lahko lokalne akcijske skupine zaribištvo z lokalnimi projekti ozaveščanja in podpore pobudam za spodbujanje sprememb življenjskega sloga, ki dajejo prednost lokalnim in trajnostnim proizvodom in storitvam, pomagajo skupnostim pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

MRE prilagoditev

Poročilo o prvem ciklu izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (2020) kaže, da je okvir EU za varstvo morskega okolja eden najcelovitejših in najambicioznejših na svetu. Vendar ga je treba okrepiti, da bi se lahko spopadli s prevladujočimi pritiski, kot so prelov in netrajnostne ribolovne prakse, plastični odpadki, odvečna hranila, podvodni hrup, onesnaževanje in druge vrste pritiskov na okolje. Čeprav so podnebne spremembe med ključnimi pritiski na morsko okolje, ki so jih predlagale države članice, ključne teme, kot so zakisljevanje oceanov v evropskih morjih in vplivi morskih vročinskih valov na morsko biotsko raznovrstnost, v sistemih spremljanja na ravni EU niso dobro uveljavljene. Učinkovito upravljana zaščitena morska območja so del programa ukrepov nacionalnih morskih strategij, namenjenih preprečevanju izgube in degradacije vrst in habitatov, povečanju zaščite obale in odpornosti ekosistemov na globalne spremembe.