Morje in ribištvo

Ključna sporočila

• Vplivi podnebnih sprememb na morsko vodo se kopičijo z drugimi antropogenimi pritiski na morju in obalnih območjih, kar že vpliva na ribištvo in morsko akvakulturo s spremenjenimi donosi ter spremembami ribolovnih območij in ciljnih vrst.  Poleg tega se pričakuje, da bo stopnjevanje ekstremnih dogodkov s strožjimi pogoji na odprtem morju vplivalo na vse sektorje modrega gospodarstva.
• EU obravnava te učinke z vzpostavitvijo vozlišč za znanstvene informacije, kot sta pomorska storitev Copernicus in evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke, kot brezplačnih in odprtih ponudnikov podatkov za vse uporabnike po vsem svetu. Njegov cilj je tudi doseči dobro okoljsko stanje obalnih in morskih voda EU, ki obravnava prilagajanje podnebnim spremembam z okvirno direktivo o morski strategiji ter razvojem in uporabo sonaravnih rešitev za morske in obalne ekosisteme.
• Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 podpira inovativne projekte, ki prispevajo k trajnostnemu izkoriščanju in upravljanju vodnih in morskih virov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Stuart Rankin on flickr

Morske vode postajajo toplejše, bolj kisle in z zmanjšano vsebnostjo kisika, kar je posledica globalnih podnebnih sprememb. Zaradi segrevanja vode se spreminja porazdelitev vrst ter spreminjata rast in porazdelitev ribjih populacij. Zakisljevanje oceanov bo vplivalo na sposobnost vrst, ki izločajo kalcijev karbonat (kot so mehkužci, planktoni in korale), da proizvajajo svoje lupine ali okostja. Deoksigenacija vpliva na prostorsko porazdelitev vrst in, zlasti v zaprtih bazenih, kot so Baltsko morje in rečna ustja, na večje in pogostejše pojave hipoksije in anoksije, kar vpliva na preživetje vrst in slabša zdravje ekosistemov. Škodljivo cvetenje alg se pojavlja kot odziv na evtrofikacijo in sopojav podnebnih sprememb ter negativno vpliva na morske ekosisteme, ribištvo, turizem, gospodarstvo in zdravje ljudi.

Temperature na Arktiki naraščajo hitreje od svetovnega letnega povprečja, kar na koncu povzroča dvig morske gladine in vpliva na dinamiko oceanov, kar vpliva na primarno morsko proizvodnjo. To skupaj s človeškim pritiskom na izkoriščanje Arktike vpliva na biotsko raznovrstnost, ribištvo in lokalno preživetje.  Podnebne spremembe se kopičijo z drugimi antropogenimi pritiski, kot sta prelov in onesnaževanje morja na morju in obalnih območjih, s skupnimi učinki na morske ekosisteme in ključne ekosistemske storitve. Ribištvo in morska akvakultura se že soočata z vplivi podnebnih sprememb s spremenjenimi donosi ter spremembami ribolovnih območij in ciljnih vrst.  Poleg tega naj bi stopnjevanje ekstremnih dogodkov s strožjimi pogoji na odprtem morju vplivalo na vse sektorje modrega gospodarstva, kot so pomorski promet, pristaniške dejavnosti in proizvodnja energije na morju.

V evropski oceni podnebnih tveganj je bilo ugotovljeno, da je treba tveganje za morske ekosisteme zaradi podnebnih sprememb v kombinaciji z drugimi antropogenimi dejavniki obravnavati posebej nujno. Tveganja za kopenske in sladkovodne ekosisteme lahko kaskadno vplivajo na morske ekosisteme.

Politični okvir

Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2021) je uresničiti vizijo Evrope, odporne proti podnebnim spremembam, do leta 2050. Prilagajanje bo pametnejše, saj bo zapolnilo vrzel v zvezi s podnebnimi vplivi in odpornostjo. Okrepljene bodo meritve in opazovanja oceanov ter vozlišča znanstvenih informacij, kot sta pomorska storitev programa Copernicus in Evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet)kot brezplačna in odprta ponudnika podatkov za vse uporabnike po vsem svetu. Prilagajanje bo bolj sistematično, saj se bo okrepila povezava s skupno ribiško politiko in drugimi pobudami EU, ki pomagajo pri lokalnem prilagajanju in spodbujajo tudi večjo vključenost lokalnih akcijskih skupin za ribištvo. Vloga sonaravnih rešitev za morske in obalne ekosisteme je označena kot večnamenska, brez obžalovanja in učinkovita rešitev, tudi s potencialom za sekvestracijo ogljika. Z novimi pobudami za financiranje (vključno s programom Obzorje Evropa)bo prilagajanje hitrejše. Nazadnje, strategija za prilagajanje, da bi prilagajanje postalo mednarodno, priznava potrebo po vključitvi vidikov podnebnih sprememb v prihodnje sporazume za zaščito mednarodnih virov, kot sta mednarodno ribištvo in biotska raznovrstnost, tudi na območjih zunaj nacionalnih jurisdikcij.

Komisija je maja 2021 sprejela nov pristop za trajnostno modro gospodarstvo v EU, s katerim je potrdila načela evropskega zelenega dogovora. Priznava uničujoče učinke podnebnih sprememb na oceane in obale ter kumulativne učinke, ki jih povzročajo gospodarske dejavnosti na morju. Podjetja spodbuja k uporabi ali ustvarjanju obnovljivih virov, ohranjanju morskih ekosistemov, zmanjšanju onesnaževanja in povečanju odpornosti na podnebne spremembe.

Poleg tega je EU opredelila jasen okvir medsektorskih in sektorskih politik, pomembnih za trajnostno upravljanje morja. Celostna pomorska politika EU (CPP) si prizadeva zagotoviti skladnejši in bolj usklajen pristop k morskim in pomorskim vprašanjem, tudi ob upoštevanju podnebnih sprememb. Okvirna direktiva o morski strategiji je okoljski steber celostne pomorske politike. Vzpostavlja skupni okvir, ki od držav članic zahteva, da sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja obalnih in morskih voda EU. Države članice morajo v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji in pri razvoju svojih nacionalnih morskih strategij po potrebi navesti vse dokaze o vplivih podnebnih sprememb.

Skupna ribiška politika (SRP) je temelj ribiške politike EU. Skupna ribiška politika opredeljuje sklop skupnih pravil, katerih cilj je zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostna ter da državljanom EU zagotavljata vir zdrave hrane. Trajnostno ribištvo, ki se izvaja v okviru SRP, je potrebno za povečanje odpornosti in uresničevanje evropskega zelenega dogovora.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za morski in ribiški sektor.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Učinki, prilagajanje in ranljivost)predstavlja najsodobnejša znanstvena spoznanja o vplivih podnebnih sprememb na ribištvo in akvakulturo ter na njuno produktivnost, pri čemer se osredotoča tudi na vse večje težave pri zadovoljevanju človekovih potreb.

Analiza učinkov podnebnih sprememb, povezanih z globalnim segrevanjem na 1,5 °C v primerjavi z 2 °C, na morsko biotsko raznovrstnost, ribištvo in ekosisteme ter učinkov sedanjega globalnega segrevanja na oceane in kriosfero je opisana v dveh drugih posebnih poročilih: posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C in posebno poročilo IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju (SROCC).

Po razpravi na podlagi SROCC so bila politična priporočila platforme za podnebje predstavljena na 25. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC COP25), ki je potekala decembra 2019 v Madridu. Predsednik je konferenco o podnebnih spremembah razglasil za „modro konferenco o podnebnih spremembah“, pri čemer je priznal tesno povezavo med zdravjem podnebja in zdravjem oceanov.

Izziv, ki ga podnebne spremembe predstavljajo za ribištvo in akvakulturo, ter odzivi na prilagajanje so jedro dveh poročil FAO: Global synthesis of current knowledge, adaptation and mitigation options (Globalna sinteza sedanjega znanja, možnosti za prilagajanje in blažitev) (2018) in Adaptive management of fisheries in response to climate change (Prilagodljivo upravljanje ribištva v odziv na podnebne spremembe) (2021).

EU si v okviru svoje politike celostne pomorske politike močno prizadeva za združevanje podatkov o morju iz različnih virov (Znanjeo morju 2000). EMODNET zagotavlja dostop do najrazličnejših podatkov, izdelkov in metapodatkov, povezanih z batimetrijo, geologijo, habitati morskega dna, kemijo, biologijo, fiziko in človekovimi dejavnostmi. Poleg tega pomorska storitev Copernicus zagotavlja redne in sistematične referenčne informacije o stanju fizičnih oceanov in regionalnih morij, evropski atlas morja pa si deli različne prostorske informacije o evropskih morjih in obalah.

Zaščitena morska območja so mednarodno priznana kot orodje za podporo prilagajanju in blažitvi. Pregled in obeti za prihodnost zaščitenih morskih območij so navedeni v poročilu Evropske agencije za okolje o mrežah zaščitenih morskih območij v evropskih morjih (2015). Na podlagi študije ETC/ICM Spatial Analysis of Marine Protected Area Networks in Europe's Seas (Prostorska analiza mrež morskih zavarovanih območij v evropskih morjih) je bilo objavljeno poročilo EEA (2018) o morskih zavarovanih območjih.

Projekti, ki jih financira EU (npr. MPA-ADAPT in MPA-ENGAGE za Sredozemlje, ATLAS za Atlantik), so zagotovili pomemben vpogled v prilagajanje podnebnim spremembam na to temo. Razviti so bili okviri in orodja za podporo odločanju, da bi nosilcem odločanja pomagali pri prilagajanju. Orodje za podporo prilagajanju za otoke je razvil projekt SOCLIMPACT, da bi oblikovalcem politik pomagal pri oblikovanju prilagojenih strategij in načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam za njihove otoke. Okvir za podporo odločanju ClimeFish vsebuje vire in sisteme za podporo odločanju s splošnim ciljem pomagati zagotoviti trajnostno proizvodnjo morske hrane ob soočanju s podnebnimi spremembami.

Podpora naložbam in financiranju

Novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 zagotavlja 30 % svojega proračuna za boj proti podnebnim spremembam. Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027 (ESPRA)podpira inovativne projekte, ki prispevajo k trajnostnemu izkoriščanju in upravljanju vodnih in morskih virov ter pomagajo izpolnjevati cilje evropskega zelenega dogovora, tj. časovnega načrta za podnebno in okoljsko politiko EU.

Program LIFE sofinancira projekte, ki vključujejo obnovo morskih in obalnih ekosistemov ter povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Novi program Obzorje Evropa vključuje tri stebre: Odlična znanost, svetovni izzivi ter evropska industrijska konkurenčnost in inovativna Evropa. V okviru drugega stebra je poseben sklop (št. 6) namenjen hrani, biogospodarstvu, naravnim virom, kmetijstvu in okolju ter kot raziskovalna področja vključuje morja in oceane. Nove priložnosti se pričakujejo v okviru misij Starfish 2030 inObnova naših oceanov in voda, katerihcilj je do leta 2030 razviti znanje o naših oceanih in vodah ter jih obnoviti in zaščititi. JPI Oceans je medvladna platforma za dolgoročno sodelovanje, odprta za vse države članice EU in pridružene države, ki vlagajo v morske in pomorske raziskave. Podnebne spremembe so strateško področje strategije pobude za skupno načrtovanje programov za oceane za obdobje 2021–2025 v okviru medsebojno povezanih prednostnih področij za odporne oceane.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagajanja s strani EU.

Podpora izvajanju

FARNET je skupnost ljudi, ki izvajajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v okviru ESPRA. Ta mreža združuje lokalne akcijske skupine za ribištvo, organe upravljanja, državljane in strokovnjake iz vse EU, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj ribištva in obalnih območij. V okviru prilagoditvene strategije EU je predvideno večje vključevanje regionalnih organov prek teh skupin. V vodniku FARNET „V prihodnost usmerjene strategije za ribiška območja“ je navedeno, da lahko lokalne akcijske skupine zaribištvo z lokalnimi projekti ozaveščanja in podpore pobudam za spodbujanje sprememb življenjskega sloga, ki dajejo prednost lokalnim in trajnostnim proizvodom in storitvam, pomagajo skupnostim pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

Poročilo o prvem ciklu izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (2020) kaže, da je okvir EU za varstvo morskega okolja eden najcelovitejših in najbolj ambicioznih na svetu. Vendar ga je treba okrepiti, da bi se lahko spopadli s prevladujočimi pritiski, kot so prelov in netrajnostne ribolovne prakse, plastični odpadki, presežna hranila, podvodni hrup, onesnaževanje in druge vrste pritiskov na okolje. Čeprav se o podnebnih spremembah poroča med ključnimi pritiski na morsko okolje, ki so jih predlagale države članice, ključne teme, kot so zakisljevanje oceanov v evropskih morjih in vplivi morskih vročinskih valov na morsko biotsko raznovrstnost, v shemah spremljanja na ravni EU niso dobro uveljavljene. Učinkovito upravljana morska zavarovana območja so del programa ukrepov nacionalnih morskih strategij, namenjenih preprečevanju izgube in degradacije vrst in habitatov, povečanju varstva obalnih območij in odpornosti ekosistemov na globalne spremembe.