Obalna območja

Ključna sporočila

• Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na obalna območja, zlasti zaradi dviga morske gladine, neviht in neurja, pa tudi zaradi vdora slane vode v obalne ekosisteme, višjih temperatur vode in zakisljevanja oceanov. Ti učinki lahko povzročijo izgubo številnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo obalna območja, ter okoljske, gospodarske, socialne in kulturne vrednosti za številne deležnike in gospodarske sektorje.
• Okvir politike EU za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na obalna območja vključuje medsektorske instrumente, kot sta celostno upravljanje obalnih območij in pomorsko prostorsko načrtovanje. Drugi direktivi EU, ki sta neposredno pomembni za odpornost obalnih območij na podnebne spremembe, sta direktiva o poplavah in okvirnadirektiva o morski strategiji.
• Načrti upravljanja povodij iz okvirne direktive o vodah bi lahko ponudili prihodnje možnosti za merjenje napredka pri prilagajanju na obalnih območjih na ravni EU.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Ufuk Turpcan, Climate Change PIX /EEA

Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na obalna območja zaradi dviga morske gladine ter sprememb v pogostosti in obsegu hudih neurij in z njimi povezanih neurij. To lahko povzroči poplave, obalno erozijo in izgubo nizko ležečih območij, na katerih so habitati z visoko okoljsko vrednostjo ter naselja in infrastruktura. Dvig morske gladine bo povzročil ali povečal tudi tveganje vdora morske vode, kar bo dodatno ogrozilo obalne ekosisteme. Poleg tega bo pričakovano zvišanje temperature vode in zakisljevanje oceanov prispevalo k prestrukturiranju obalnih ekosistemov, kar bo vplivalo na kroženje oceanov in biogeokemično kroženje. Škodljivo cvetenje alg se je v zadnjih desetletjih povečalo na obalnih območjih kot odziv na evtrofikacijo v povezavi s podnebnimi spremembami. Ti učinki lahko povzročijo izgubo številnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo obalna območja, ter okoljske, gospodarske, socialne in kulturne vrednosti za številne deležnike in gospodarske sektorje.

Vplivi podnebnih sprememb poslabšujejo težave, s katerimi se obalna območja že soočajo, in sicer zaradi vse večje urbanizacije obal ter prisotnosti infrastrukture in številnih človekovih dejavnosti na kopnem in na morju. Takšni nepodnebni dejavniki vpliva so v interakciji z dejavniki vpliva na podnebje, ki določajo splošno ranljivost naravnih in človeških sistemov obalnih območij.

V skladu z evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA) so zaradi tveganja obalnih poplav za prebivalstvo, infrastrukturo in gospodarske dejavnosti ter tveganja obalne erozije in poplav v obalnih ekosistemih potrebni najnujnejši ukrepi. Nadaljnja pomembna tveganja vključujejo tveganje zaradi pojava škodljivega cvetenja alg in patogenov za zdravje ljudi, tveganje motenj v oskrbi z energijo zaradi škode na infrastrukturi za prenos ali shranjevanje energije zaradi obalnih poplav ter tveganje obsežnih motenj v obalnem in morskem prometu. Obalne regije so v EUCRA opredeljene kot žariščne točke, ker so izpostavljene številnim podnebnim tveganjem.

Politični okvir

V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je za pametnejši proces prilagajanja priznan pomen odprave vrzeli v zvezi z vplivi na podnebje in odpornostjo na podnebne spremembe v vseh sektorjih, vključno z obalnimi območji. V okviru cilja, da bi prilagajanje postalo bolj sistemsko, strategija za prilagajanje spodbuja sonaravne rešitve in ekosistemske pristope kot bistvene ukrepe za ohranjanje zdravih ekosistemov pred grožnjami podnebnih sprememb. Za obalna območja to na primer pomeni obnovo mokrišč in obalnih ekosistemov. Ti pristopi uporabljajo modro-zeleno infrastrukturo kot večnamensko in učinkovite rešitve „brez obžalovanja“, ki krepijo obalno obrambo pred vplivi podnebnih sprememb. V strategiji so priznane tudi koristi odvzema ogljika, ki jih ponujajo obnovljeni obalni in morski ekosistemi. V zvezi s tem Komisija spodbuja nove mehanizme certificiranja, ki bodo omogočili zanesljivo spremljanje in količinsko opredelitev podnebnih koristi odvzema ogljika, ki jih na obalnih območjih ponujajo številne jedrne ekosisteme.

Medsektorske politike in instrumenti EU, pomembni za odpornost obalnih območij proti podnebnim spremembam, vključujejo celostno upravljanje obalnih območij in pomorsko prostorsko načrtovanje.

ICZM spodbuja strateški in celostni pristop k upravljanju obalnih območij, katerega cilj je izkoristiti sinergije in odpraviti nedoslednosti med različnimi politikami in sektorji. Strateški pristop, ki ga zahteva priporočilo EU iz leta 2002 o celostnem upravljanju obalnih območij, vključuje splošno načelo ekosistemskega pristopa za ohranitev celovitosti in delovanja obalnih območij pred grožnjami, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Direktiva EU o pomorskem prostorskem načrtovanju iz leta 2014 državam članicam priporoča, naj pri razvoju svojega pomorskega prostorskega načrtovanja upoštevajo medsebojno vplivanje kopnega in morja ter v celotnem postopku načrtovanja upoštevajo dolgoročne spremembe zaradi podnebnih sprememb.

Druge direktive EU, pomembne za trajnostno upravljanje obalnih območij glede na prilagajanje podnebnim spremembam, so:

• direktiva o poplavah, ki obravnava oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti vodotokov in obal v zvezi s spremenljivostjo podnebja in podnebnimi spremembami;
• Okvirna direktiva o morski strategiji, ki določa skupni okvir, znotraj katerega morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja obalnih in morskih voda EU do leta 2020 ter za zaščito baze virov, od katere so odvisne gospodarske in družbene dejavnosti, povezane z morjem.

Te direktive je treba izvajati skladno z zahtevami okvirne direktive o vodah, ki določa skupni okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za obalna območja.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost opisujejo sedanje razumevanje vplivov podnebnih sprememb na obalna območja, njihove ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter možne možnosti prilagajanja, njihovo izvedljivost in omejitve.

Pred tem je bilo v posebnem poročilu o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju ter posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C ocenjeno, kako naj bi se oceani in kriosfera spremenili s sedanjim globalnim segrevanjem, kakšna tveganja in priložnosti te spremembe prinašajo ekosistemom in ljudem ter kakšne so možnosti za blažitev, prilagajanje in upravljanje za zmanjšanje prihodnjih tveganj.

Evropski atlas evropskih morij je spletno orodje, ki zagotavlja interaktivne in raznolike informacije o naravnih in socialno-ekonomskih značilnostih v obalnih in morskih regijah Evrope. Vključuje tudi informacije o projektih ICZM, vključenih v prejšnjo pobudo OURCOAST.

Podatki o globalni ekstremni ravni morja in modeli, ki podpirajo ugotovitve najnovejših študij o obalnih poplavah, so na voljo v odložišču LISCoAsT (orodje za obsežno integrirano ocenjevanje morske in obalne ravni) kataloga podatkov Skupnega raziskovalnega središča. Skupno raziskovalno središče je vodilo tudi projekte PESETA, pri katerih je bil vpliv podnebnih sprememb na obalne sisteme prisoten že od projekta PESETA I leta 2009.

Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) podpira politike Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev z zagotavljanjem doslednih in verodostojnih informacij o podnebnih spremembah. Storitev uporabnikom omogoča dostop do primerov dejanskih aplikacij svoje trgovine s podnebnimi podatki za več sektorjev, vključno z obalnimi območji, ki prikazujejo, kako je mogoče dostopati do podnebnih podatkov, jih preoblikovati in kako postanejo relevantni za obravnavanje posebnih podnebnih izzivov in odločanje v zvezi s podnebjem.

Kazalnik Evropske agencije za okolje Ekstremne morske gladine in obalne poplave prikazuje predvideno spremembo pogostosti poplav v Evropi v skladu z dvema različnima scenarijema, ki zahtevata, da se zaščita obalnih območij načrtuje na lokalni ali regionalni ravni.

Poleg tega so številni raziskovalni projekti, ki jih podpirajo različni programi EU, prispevali znanje o obalnih območjih (kot na primer FAIR). V okviru evropskega raziskovalnega prostora za podnebne storitve je cilj ECLISEA spodbujati znanost o obalnem podnebju v zvezi z dinamiko morske površine na evropskih obalah in morjih ter pripraviti priporočila in najboljše prakse v zvezi z vidiki obalnega podnebja in vpliva na obalo. INSeaPTION si prizadeva sooblikovati in skupaj z uporabniki razvijati storitve v zvezi z obalnim podnebjem, ki temeljijo na najsodobnejšem dvigu morske gladine, vplivu, prilagajanju in naddisciplinarni znanosti.

Več projektov, ki jih je financirala EU, je prispevalo k prikazu potenciala NbS za blažitev poplav in odpornost obalnih območij (npr. SARCC, ADAPTA BLUES, ADAPTO), kar je zagotovilo znatno bazo znanja in dokazov o tej temi, raziskovalna prizadevanja pa so bila osredotočena zlasti na manjše intervencije. Cilj projekta RECONECT je hitro okrepiti evropski referenčni okvir za NbS za zmanjšanje hidrometeorološkega tveganja s prikazom, umeščanjem, nadgradnjo in izkoriščanjem obsežnih NbS na podeželskih in naravnih območjih, vključno z obalnimi območji.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 znaša 1,21 bilijona EUR z dodatnimi 807 milijardami EUR iz naslednje generacije instrumenta EU za okrevanje. 30 % tega proračuna je namenjenih dejavnostim, ki prispevajo k podnebnim ciljem.

Ključni instrumenti EU, ki so na voljo za podporo prilagajanju, so:

• Program LIFE podpira projekte za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter zajema tudi vprašanja obalnih območij.
• Program Obzorje Evropa vključuje naslednje misije: „Prilagajanjepodnebnim spremembam“za podporo vsaj 150 evropskim regijam in skupnostim, da do leta 2030 postanejo odporne na podnebne spremembe, ter „Obnovanaših oceanov in voda do leta 2030“.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Obalna mesta in lokalne oblasti imajo pomembno vlogo pri politikah in predpisih o rabi zemljišč, tako da lahko pobude EU in svetovne pobude (platforme in mreže), ki povezujejo lokalne oblasti, podprejo izvajanje prilagoditvenih ukrepov. Pobude, kot sta Konvencija županov za energijo in podnebje ter C40 (vključno z obalnimi mesti in mesti v delti), povezujejo lokalne oblasti po vsem svetu, da sodelujejo pri trajnostnem ukrepanju na področju podnebnih sprememb.

Evropska platforma za ukrepe za naravno zadrževanje vode (NWRM) podpira izvajanje evropske okoljske politike o zeleni infrastrukturi kot načina za prispevanje k celostnim ciljem, ki obravnavajo ohranjanje in obnovo narave in biotske raznovrstnosti. Platforma NWRM zajema najrazličnejše rešitve in študije primerov, od katerih so nekatere pomembne tudi za obalna območja.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

V direktivi o poplavah je poudarjeno, da podnebne spremembe povzročajo večjo verjetnost in škodljive učinke poplav, zato so države članice pozvane, naj podnebne spremembe obravnavajo v svojih predhodnih ocenah poplavne ogroženosti in načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti ter naj v pregledih svojih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti obravnavajo verjetne učinke podnebnih sprememb na pojav poplav. Glede na dvig morske gladine in verjetno vse večje tveganje neurja se pričakuje, da bodo imele poplave vse večje posledice na obalnih območjih. Glede na najnovejši evropski pregled načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti je 24 od 26 držav članic v svojih načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti upoštevalo vsaj nekatere vidike podnebnih sprememb, deset pa jih je predložilo trdne dokaze, da so bili upoštevani vplivi podnebnih sprememb. Vendar je le nekaj držav članic opisalo metode za preverjanje učinkovitosti ukrepov glede na scenarije podnebnih sprememb, več držav članic pa je opredelilo ukrepe, ki obravnavajo podnebne spremembe s pristopom brez obžalovanja.

Podnebne spremembe so ob upoštevanju poplav vključene tudi v načrte upravljanja povodij iz okvirne direktive o vodah, ki zajemajo tudi obalne vode, skupaj z oceno pritiskov zaradi podnebnih sprememb. V evropskem pregledu drugih načrtov upravljanja povodij je samo tretjina držav članic navedla, da so uporabile posebne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam.