Obalna območja

Ključna sporočila

• Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe resno vplivale na obalna območja, zlasti zaradi dviga morske gladine, neviht in neurij, pa tudi na vdor slane vode v obalne ekosisteme, višje temperature vode in zakisljevanje oceanov. Nenazadnje lahko ti učinki povzročijo izgubo številnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo obalna območja, ter okoljske, gospodarske, družbene in kulturne vrednosti za številne deležnike in gospodarske sektorje.
• Vzpostavljeni okvir politike EU za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na obalna območja vključuje medsektorske instrumente, kot sta celostno upravljanje obalnih območij in pomorsko prostorsko načrtovanje. Druge direktive EU, ki so neposredno pomembne za odpornost obalnih območij proti podnebnim spremembam, so direktiva o poplavah in okvirnadirektiva o morski strategiji.
• Načrti upravljanja povodij iz okvirne direktive o vodah bi lahko ponudili prihodnje možnosti za merjenje napredka pri prilagajanju na obalnih območjih na ravni EU.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na obalna območja zaradi dviga morske gladine ter sprememb v pogostosti in obsegu hudih neviht in s tem povezanih nevihtnih sunkov. To lahko povzroči poplave, obalno erozijo in izgubo nizko ležečih območij, na katerih so habitati z visoko okoljsko vrednostjo ter človeška naselja in infrastruktura. Dvig morske gladine bo tudi povzročil ali povečal tveganje vdora slane vode, kar bo dodatno ogrozilo obalne ekosisteme. Poleg tega bodo pričakovana povišanja temperature vode in zakisljevanje oceanov prispevali k prestrukturiranju obalnih ekosistemov, kar bo vplivalo na kroženje v oceanih in biogeokemijsko kroženje. V zadnjih desetletjih se je na obalnih območjih zaradi evtrofikacije v povezavi s podnebnimi spremembami povečalo škodljivo cvetenje alg. Nenazadnje lahko ti učinki povzročijo izgubo številnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo obalna območja, ter okoljske, gospodarske, družbene in kulturne vrednosti za številne deležnike in gospodarske sektorje.

Vplivi podnebnih sprememb zaostrujejo težave, s katerimi se obalna območja že soočajo zaradi vse večje urbanizacije obal ter prisotnosti infrastrukture in številnih človekovih dejavnosti na kopnem in morju. Takšni nepodnebni dejavniki vpliva vplivajo na dejavnike vpliva na podnebje, ki določajo splošno ranljivost naravnih in človeških sistemov obalnih območij.

V skladu z evropsko oceno podnebnega tveganja (EUCRA) so zaradi tveganja obalnih poplav za prebivalstvo, infrastrukturo in gospodarske dejavnosti ter tveganja obalne erozije in poplavljanja obalnih ekosistemov potrebni najnujnejši ukrepi. Nadaljnja pomembna tveganja vključujejo tveganje zaradi pojava škodljivega cvetenja alg in patogenov za zdravje ljudi, tveganje motenj v oskrbi z energijo zaradi škode na infrastrukturi za prenos ali shranjevanje energije zaradi obalnih poplav ter tveganje obsežnih motenj v obalnem in pomorskem prevozu. Obalne regije so v EUCRA opredeljene kot žariščne točke, ker so izpostavljene več podnebnim tveganjem.

Politični okvir

V strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je za pametnejši proces prilagajanja priznan pomen odprave vrzeli v zvezi s podnebnimi vplivi in odpornostjo v vseh sektorjih, vključno z obalnimi območji. V okviru cilja, da prilagajanje postane bolj sistemsko, strategija za prilagajanje spodbuja sonaravne rešitve in ekosistemske pristope kot bistvene ukrepe za ohranjanje zdravih ekosistemov pred grožnjami podnebnih sprememb. Za obalna območja to na primer pomeni obnovo mokrišč in obalnih ekosistemov. Pri teh pristopih se modro-zelena infrastruktura uporablja kot večnamenska, učinkovite rešitve brez obžalovanja pa krepijo obalno obrambo pred vplivi podnebnih sprememb. V strategiji so priznane tudi koristi odvzema ogljika, ki jih ponujajo obnovljeni obalni in morski ekosistemi. V zvezi s tem Komisija spodbuja nove mehanizme certificiranja, ki bodo omogočili zanesljivo spremljanje in količinsko opredelitev podnebnih koristi odvzema ogljika, ki jih ponujajo številne neobalne države na obalnih območjih.

Medsektorske politike in instrumenti EU, pomembni za odpornost obalnih območij proti podnebnim spremembam, vključujejo celostno upravljanje obalnih območij in pomorsko prostorsko načrtovanje.

ICZM spodbuja strateški in celostni pristop k upravljanju obalnih območij, katerega cilj je izkoristiti sinergije in odpraviti nedoslednosti med različnimi politikami in sektorji. Strateški pristop, ki ga zahteva Priporočilo EU o ICZM iz leta 2002, vključuje splošno načelo ekosistemskega pristopa za ohranitev celovitosti in delovanja obalnih območij pred grožnjami, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Direktiva EU o pomorskem prostorskem načrtovanju iz leta 2014 državam članicam priporoča, naj pri razvoju pomorskega prostorskega načrtovanja upoštevajo medsebojno vplivanje kopnega in morja ter v celotnem postopku načrtovanja upoštevajo dolgoročne spremembe zaradi podnebnih sprememb.

Druge direktive EU, ki so pomembne za trajnostno upravljanje obalnih območij z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, so:

• direktiva o poplavah, ki obravnava oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti vodnih tokov in obal v zvezi s spremenljivostjo podnebja in podnebnimi spremembami;
• Okvirna direktiva o morski strategiji, ki določa skupni okvir, znotraj katerega morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja obalnih in morskih voda EU do leta 2020 ter za zaščito baze virov, od katere so odvisne gospodarske in družbene dejavnosti, povezane z morjem.

Te direktive je treba izvajati skladno z zahtevami okvirne direktive o vodah, ki določa skupni okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 zagotavlja celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se danes in v prihodnosti sooča Evropa. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, tudi ob upoštevanju tveganja za obalna območja.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o podnebnih spremembah 2022: Vplivi, prilagajanje in ranljivost opisujejo trenutno razumevanje vplivov podnebnih sprememb na obalna območja, njihove ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter možne prilagoditvene možnosti, njihovo izvedljivost in omejitve.

Predhodno je bilo v posebnem poročilu o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju ter posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C ocenjeno, kako naj bi se oceani in kriosfera spremenili s sedanjim globalnim segrevanjem, tveganja in priložnosti, ki jih te spremembe prinašajo ekosistemom in ljudem, ter možnosti za blažitev, prilagajanje in upravljanje za zmanjšanje prihodnjih tveganj.

Evropski atlas evropskih morij je spletno orodje, ki zagotavlja interaktivne in raznolike informacije o naravnih in socialno-ekonomskih značilnostih v obalnih in morskih regijah Evrope. Vključuje tudi informacije o projektih ICZM, vključenih v nekdanjo pobudo OURCOAST.

Podatki in modeli o globalni ekstremni morski gladini, ki podpirajo ugotovitve najnovejših študij o obalnih poplavah, so na voljo v repozitoriju LISCoAsT (Large scale Integrated Sea-level and Coastal Assessment Tool) kataloga podatkov Skupnega raziskovalnega središča. Skupno raziskovalno središče je vodilo tudi projekte PESETA, pri katerih je bil vpliv podnebnih sprememb na obalne sisteme prisoten od projekta PESETA I leta 2009.

Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) podpira politike Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev z zagotavljanjem doslednih in verodostojnih informacij o podnebnih spremembah. Storitev uporabnikom omogoča dostop do primerov dejanskih aplikacij svoje shrambe podnebnih podatkov za več sektorjev, vključno z obalnimi območji, ter prikazuje, kako je mogoče dostopati do podnebnih podatkov, jih preoblikovati in narediti ustrezne za obravnavanje posebnih podnebnih izzivov in odločanje, povezano s podnebjem.

Kazalnik Evropske agencije za okolje Ekstremna morska gladina in obalne poplave kažejo predvideno spremembo pogostosti poplav v Evropi glede na dva različna scenarija, ki zahtevata načrtovanje zaščite obale na lokalni ali regionalni ravni.

Številni raziskovalni projekti, ki jih podpirajo različni programi EU, so poleg tega prispevali znanje o obalnih območjih (kot na primer FAIR). V okviru Evropskega raziskovalnega prostora za podnebne storitve je cilj ECLISEA spodbujati znanost o obalnem podnebju v zvezi z dinamiko morske gladine na evropskih obalah in morjih ter pripraviti priporočila in najboljše prakse o vidikih obalnega podnebja in vpliva na obalo.INSeaPTION si prizadeva skupaj z uporabniki sooblikovati in razvijati obalne podnebne storitve, ki temeljijo na najsodobnejši znanosti o dvigu morske gladine, vplivu, prilagajanju in transdisciplinarni znanosti.

Več projektov, ki jih je financirala EU, je prispevalo k prikazu potenciala NbS za blažitev poplav in odpornost obalnih območij (npr. SARCC, ADAPTA BLUES, ADAPTO), s čimer je bila zagotovljena obsežna zbirka znanja in dokazov o tej temi, raziskovalna prizadevanja pa so bila osredotočena zlasti na ukrepe manjšega obsega. Ciljprojekta RECONECT je hitro okrepiti evropski referenčni okvir za NbS za zmanjšanje hidrometeorološkega tveganja s prikazom, sklicevanjem, nadgradnjo in izkoriščanjem obsežnih NbS na podeželskih in naravnih območjih, vključno z obalnimi območji.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 znaša 1,21 bilijona EUR z dodatnimi 807 milijardami EUR iz instrumenta EU za okrevanje naslednje generacije. 30 % tega proračuna je namenjenih dejavnostim, ki prispevajo k podnebnim ciljem.

Ključni instrumenti EU, ki so na voljo za podporo prilagajanju, so:

• Program LIFE podpira projekte za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zajema pa tudi vprašanja obalnih območij.
• Program Obzorje Evropa vključuje misije: „Prilagajanjepodnebnim spremembam“za podporo vsaj 150 evropskim regijam in skupnostim, da bodo do leta 2030 postale odporne proti podnebnim spremembam, ter „Obnovanaših oceanov in voda do leta 2030“.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Obalna mesta in lokalne oblasti imajo pomembno pristojnost nad politikami in predpisi o rabi zemljišč, tako da lahko pobude EU in svetovne pobude (platforme in omrežja), ki povezujejo lokalne oblasti, podprejo izvajanje prilagoditvenih ukrepov. Pobude, kot sta Konvencija županov za energijo in podnebje ter C40 (vključno z obalnimi mesti in mesti v delti), povezujejo lokalne organe po vsem svetu, da sodelujejo pri trajnostnem ukrepanju v zvezi s podnebnimi spremembami.

Platforma za evropske ukrepe za naravno zadrževanje vode podpira izvajanje evropske okoljske politike o zeleni infrastrukturi kot način za prispevanje k celostnim ciljem v zvezi z ohranjanjem in obnovo narave in biotske raznovrstnosti. Platforma NWRM zajema širok nabor rešitev in študij primerov, od katerih so nekatere pomembne tudi za obalna območja.

MRE prilagoditev

V direktivi o poplavah je poudarjeno, da podnebne spremembe povzročajo večjo verjetnost in škodljive učinke poplav, zato so države članice pozvane, naj podnebne spremembe obravnavajo v svojih predhodnih ocenah poplavne ogroženosti in načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti ter naj v pregledih svojih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti obravnavajo verjetne vplive podnebnih sprememb na pojav poplav. Glede na dvig morske gladine in verjetno vse večje tveganje nevihtnih sunkov se pričakuje, da bodo poplave vse bolj vplivale na obalna območja. V skladu z najnovejšim evropskim pregledom načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti je 24 od 26 držav članic v svojih načrtih FRMP upoštevalo vsaj nekatere vidike podnebnih sprememb, deset pa jih je predložilo trdne dokaze, da so bili upoštevani vplivi podnebnih sprememb. Vendar je le nekaj držav članic opisalo metode za preverjanje učinkovitosti ukrepov glede na scenarije podnebnih sprememb, več držav članic pa je opredelilo ukrepe, ki obravnavajo podnebne spremembe s pristopom brez obžalovanja.

Podnebne spremembe so ob upoštevanju poplav vključene tudi v načrte upravljanja povodij iz okvirne direktive o vodah, ki zajema tudi obalne vode, skupaj z oceno pritiskov zaradi podnebnih sprememb. V evropskem pregledu drugih načrtov upravljanja povodij je le tretjina držav članic navedla, da so uvedle posebne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam.