Promet

Ključna sporočila

• Vplivi podnebnih sprememb v prometnem sektorju so povezani z ekstremnimi vremenskimi in hidrološkimi dogodki, kot so hudourniški dež, nevihte in ekstremni vetrovi, morski valovi, poplave ali vročinski valovi. Ti pojavi podnebnih sprememb vplivajo zlasti na prometno infrastrukturo in s tem na sam prevoz, njegovo zanesljivost in varnost.
• V okviru strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam se bodo prilagoditveni ukrepi v prometu izvajali na celosten način z drugimi pobudami evropskega zelenega dogovora, kot je strategija za trajnostno in pametno mobilnost. Ta strategija skupaj z akcijskim načrtom določa temelje za to, kako lahko prometni sistem EU doseže zeleno in digitalno preobrazbo ter postane odpornejši na podnebne spremembe. Ključno področje ukrepanja EU je krepitev podnebne odpornosti vseevropskega prometnega omrežja, ki ga financira EU. Ocene vidikov prilagajanja podnebnim spremembam, povezanih s prometom, so na voljo v poročilih mehanizma EEA za poročanje o prometnem okolju.
• Drugo pomembno področje je posodobitev standardov, ki urejajo varnost in učinkovitost infrastrukture v spreminjajočem se podnebju, v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo.

Učinki, ranljivosti in tveganja

ÖBB Infra AG

Promet je sestavni del gospodarstva in družbe ter ima ključno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi in podjetij. Ukrepe za zmanjšanje občutljivosti prometnega sistema na podnebne spremembe bi bilo treba povezati s prizadevanji, da bi promet postal manj ogljično intenziven, bolj trajnosten in pametnejši.

Podnebne spremembe vplivajo na prometni sektor na več načinov. Večina vplivov je povezanih z ekstremnimi vremenskimi in hidrološkimi dogodki, kot so hudourniški dež, nevihte in ekstremni veter, morski valovi, požari v naravi, poplave ali vročinski valovi, ki se bodo v segretem podnebju verjetno pojavljali pogosteje.

V evropski oceni podnebnih tveganj so bila kot posebej nujna opredeljena tveganja zaradi pluvialnih, rečnih in obalnih poplav za kopensko prometno infrastrukturo. Vendar so vsi načini kopenskega, rečnega in morskega prometa izpostavljeni podnebnim nevarnostim. V oceni je poudarjeno tudi, da so infrastrukturna sredstva in omrežja pogosto medsebojno povezana, zato se lahko okvara na eni točki omrežja kaskadno prenese na druge regije in sektorje. Ekstremne vremenske razmere lahko na primer vplivajo na prevozne storitve, kar lahko omeji zdravstvene storitve in storitve v sili.  Nizki vodostaji v rekah lahko vplivajo na komercialno plovbo, kar ima kaskadne učinke na industrijsko proizvodnjo in proizvodnjo energije.

Politični okvir

Na evropski ravni so politični procesi v prometnem sektorju usmerjeni predvsem v blažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje vpliva prometa na okolje, kar koristi prilagajanju, ne pa posebej prilagajanju.

Glede na sistemsko naravo strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam se bodo prilagoditveni ukrepi v prometu izvajali celostno z drugimi pobudami evropskega zelenega dogovora, kot je strategija za trajnostno in pametno mobilnost. Ta strategija mobilnosti skupaj z akcijskim načrtom določa temelje za to, kako lahko prometni sistem EU doseže zeleno in digitalno preobrazbo ter postane odpornejši na podnebne spremembe. Sveženj „Pripravljeni na 55“ vključuje zakonodajne predloge in politično pobudo za revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vključno z njegovo razširitvijo na ladijski promet, revizijo pravil za emisije iz letalstva ter vzpostavitvijo ločenega sistema za trgovanje z emisijami za cestni promet in stavbe.

Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), ki ga financira EU, je odporno na podnebne spremembe, kar zagotavlja zakonodaja EU o smernicah Unije za razvoj omrežja TEN-T. Postopek ocenjevanja TEN-T, ki ga je Evropska komisija izvedla leta 2019, je privedel do revizije Uredbe in ustreznih smernic. Namen tega postopka ocenjevanja je razviti učinkovito, varno, pametno in trajnostno prometno omrežje, ki upošteva digitalizacijo in obravnava podnebne spremembe. Na podlagi rezultatov postopka ocenjevanja bo Komisija novembra 2021 pripravila in predložila revidirano uredbo o TEN-T.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za prometni sektor.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: Učinki, prilagajanje in ranljivost zajemajo ranljivosti in možnosti prilagajanja za prometni sektor v okviru različnih poglavij z globalnega vidika in več regionalnih vidikov, vključno z Evropo, Sredozemljem in Arktiko. Promet se obravnava kot sestavni del širših agregatov, kot so mestna naselja in ključna infrastruktura, predvsem v zvezi z dvigom morske gladine ali taljenjem permafrosta. Motnje v prometni infrastrukturi so glede na pomen svetovne trgovine s hrano glavni dejavnik tveganja v okviru reprezentativnega ključnega tveganja za nizko ležeče obalne sisteme in prehransko varnost. Pričakuje se, da se bo promet na Arktiki soočal s pomembnimi spremembami zaradi podnebnih sprememb: pričakuje se, da bo odprtje novih poti prineslo nove priložnosti in nove izzive za tovorne in potniške ladje; Pričakuje se, da bo taljenje permafrosta povzročilo velike motnje na arktičnih kopenskih prometnih poteh z zelo omejenimi možnostmi za izvajanje učinkovitih prilagoditvenih rešitev.

Znanje CCIVA v prometu v Evropi se postopoma nadgrajuje z raziskavami, ki jih financira EU, in rednimi postopki ocenjevanja, ki jih izvajajo ugledne organizacije, vključno s poročili o oceni IPPC, poročili UNEP GEO in poročili EEA o mehanizmu poročanja o prometu in okolju (TERM).

V petem ocenjevalnem poročilu IPPC je bilo poudarjeno, da se za prometni sektor priporočajo strukturni prilagoditveni ukrepi, izboljšanje infrastrukture in obvladovanje tveganja nesreč, medtem ko lahko nekateri prilagoditveni odzivi vključujejo znatne dodatne koristi, sinergije in kompromise.

OECD se na izziv prilagajanja podnebnim spremembam odziva s podpiranjem vlad pri načrtovanju in izvajanju uspešnih, učinkovitih in pravičnih politik prilagajanja. OECD je leta 2016 v sodelovanju z Mednarodnim prometnim forumom objavila poročilo Adapting Transport to Climate Change and Extreme Weather (Prilagajanje prometa podnebnim spremembam in ekstremnemu vremenu), ki obravnava temeljne izzive, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za lastnike prometne infrastrukture. V tem poročilu so proučene strategije, ki lahko prometnim organom pomagajo zmanjšati tveganja za učinkovitost omrežja, povezana s spreminjajočimi se ekstremnimi vremenskimi vzorci.

Vidike prilagajanja podnebnim spremembam, povezane s prometom, obravnavajo tudi poročila TERM agencije EEA.  Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Sonaravne rešitve v Evropi: Politika, znanje in praksa za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč trajnostni mestni promet obravnavajo kot sestavni del prilagojenih mest, odpornih na podnebne spremembe. Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Adaptation of transport to climate change in Europe (Prilagajanje prometa podnebnim spremembam v Evropi) proučuje sedanje prakse prilagajanja podnebnim spremembam v zvezi s prometom v evropskih državah. Vsebuje pregled izzivov in stanja prilagoditvenih ukrepov, pregled več pobud v različnih državah in sklepe o možnih nadaljnjih korakih.

Raziskovalni projekti, namenjeni prilagajanju prometa podnebnim spremembam, so bili podprti v okviru programa Obzorje 2020 in zlasti kot del družbenih izzivov pametnega, zelenega in integriranega prometa. Glavni namen projekta RESilient transport InfraSTructure to extreme events je povečati odpornost transportne dejavnosti na naravne in umetne ekstremne dogodke. Cilj drugega projekta, tj. strategij za preverjanje prihodnosti v zvezi z odpornimi prometnimi omrežji proti ekstremnim dogodkom, je povečati odpornost kritičnih elementov multimodalne prometne infrastrukture, kot so mostovi, predori in terminali. Cilj projekta Infrastrukturni sistem za optimiziran odziv na ekstremne dogodke na kopenskih prometnih omrežjih, ki temelji na GIS, je zasnovati, potrditi in izvajati celostne metode, strategije, orodja in tehnične posege za znatno povečanje odpornosti infrastrukture za kopenski promet. razvoj sistema za podporo odločanju za povečanje odpornosti prometne infrastrukture na podlagi kombinirane uporabe kopenskih in letalskih senzorjev; Napredna orodja za modeliranje so glavni namen projekta PANOPTIS.

Podpora naložbam in financiranju

V večletnem finančnem okviru skupna dodeljena sredstva za program Instrument za povezovanje Evrope – Promet znašajo 12,8 milijarde EUR za celotno programsko obdobje 2021–2027. Ta sredstva naj bi se vložila v razvoj prometne infrastrukture in povečanje njene odpornosti, vključno z omrežjem TEN-T.

Prometni projekti na nacionalni ravni, ki so med drugim namenjeni povečanju odpornosti prometa na podnebne spremembe, bodo finančno podprti s finančnimi instrumenti EU kohezijske politike prek operativnih programov. Skupna dodelitev prispevka EU za celotno programsko obdobje bo znašala 274,3 milijarde EUR.

V prejšnjem obdobju financiranja 2014–2020 je bila kohezijska politika podprta z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, med prednostnimi naložbami, pomembnimi za prilagajanje na področju prometa, pa sta bili „omrežna infrastruktura na področju prometa in energije“ s skupnim proračunom 67,3 milijarde EUR ter „prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo izvajanje; preprečevanje tveganj“ s proračunom 43,2 milijarde EUR. Evropska komisija je objavila informativni pregled o podnebnih spremembah in velikih projektih, v katerem so podrobneje opisane zahteve in smernice v zvezi s podnebnimi spremembami za velike projekte.

Projekt Civitas SUMP plus, ki se financira iz programa Obzorje 2020, pomaga vsem pri izvajanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih. Ta projekt ustvarja nove pristope in orodja v šestih "mestnih laboratorijih", kot sta Antwerpen v Belgiji in Platanias v Grčiji. Dobre prakse in spoznanja, pridobljena v teh laboratorijih, bodo posredovana politikom, strokovnim delavcem in raziskovalcem v državah članicah ter vodilnim gradivom in orodjem.

Nadaljevanje programa Obzorje 2020 je program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 s skupnim proračunom v višini 95,5 milijarde EUR. Struktura programa je sestavljena iz štirih raziskovalnih prednostnih nalog. V okviru prednostne naloge „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bodo projekti v prometnem sektorju financirani v okviru teme „Podnebje, energija in mobilnost“ s skupnim proračunom 15,1 milijarde EUR.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Podpora izvajanju

Pomemben ukrep za zmanjšanje občutljivosti prometa v EU na podnebne spremembe je razvoj in široka uporaba proti podnebnim spremembam odpornih infrastrukturnih standardov. Prometna infrastruktura je hrbtenica prometnega sistema, uporaba teh standardov pa bo pomagala zagotoviti odpornost infrastrukture na škodljive vplive podnebnih sprememb, kot so poplave, močan veter ali izjemno visoke temperature. Komisija je sodelovala z evropskimi organizacijami za standardizacijo pri posodabljanju standardov, ki urejajo varnost in učinkovitost infrastrukture v spreminjajočem se podnebju. V začetku leta 2015 je bila na podlagi mandata EU za revizijo in razvoj infrastrukturnih standardov, odpornih na podnebne spremembe, ustanovljena koordinacijska skupina CEN-CENELEC za prilagajanje podnebnim spremembam. V prvi fazi te zahteve za standardizacijo je bilo za revizijo s strani tehničnih odborov izbranih 13 standardov, od katerih sta bila dva standarda, in sicer električna in elektronska aplikacija za železnice in podporna oprema na tleh za zrakoplove, povezana s prometnim sektorjem. V drugi fazi, ki se je začela konec leta 2017, se je revizija standardov nadaljevala. Vzporedno s tem so bila pripravljena navodila CEN-CENELEC za obravnavanje prilagajanja podnebnim spremembam v standardih, da bi se tehničnim odborom zagotovila podpora pri reviziji standardov v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija je države članice spodbudila, naj v izvajanje svojih nacionalnih strategij prilagajanja vključijo nacionalno standardizacijo.

Evropska komisija podpira trajnostno mobilnost v mestih s spodbujanjem koncepta načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki je opisan v sporočilu Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih. Splošni cilj načrtov za trajnostno mobilnost v mestih je izboljšati kakovost življenja državljanov z obravnavanjem glavnih z okoljem povezanih prometnih izzivov v mestih, kot so onesnaževanje zraka/hrupa, podnebne spremembe in vključevanje novih storitev mobilnosti. Izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih zagotavlja, da bo prometni sistem bolj raznolik in okolju prijazen, tako da bo tudi odpornejši na vplive podnebnih sprememb. Revidirana izdaja smernic za razvoj in izvajanje načrta za trajnostno mobilnost v mestih je bila pripravljena na podlagi enoletnega procesa sodelovanja deležnikov.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

Vseevropski postopki spremljanja, poročanja in ocenjevanja v prometnem sektorju potekajo predvsem v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb, in sicer v zvezi z ogljično intenzivnostjo prometa in emisijami toplogrednih plinov (poročanje UNFCCC), uporabo obnovljivih virov energije v prometu ali okoljsko učinkovitostjo prometa. Na evropski ravni ni obveznega poročanja, ki bi temeljilo na zakonodaji in zagotavljalo pregled nad učinki, ranljivostmi in prilagajanjem prometa v državah članicah EU.

V prihodnosti bi bilo treba izvajanje načrtov za trajnostni razvoj mest redno spremljati in ocenjevati v skladu s smernicami načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, da bi povečali učinkovitost in dodano vrednost za kakovost življenja v mestih in prilagajanje prometa podnebnim spremembam.