Biotska raznovrstnost

Ključna sporočila

• Ohranjanje biotske raznovrstnosti in podnebni ukrepi so neločljivo povezani: Biotska raznovrstnost ima pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja, hkrati pa podnebne spremembe vplivajo na vse vrste in njihove habitate. Podnebne spremembe vplivajo na dinamiko ekosistemov in primernost habitatov za biotsko raznovrstnost.
• Ekosistemski pristopi lahko pomagajo zmanjšati ranljivost biotske raznovrstnosti, ekosistemski gospodarski sektorji pa lahko priznajo podnebne spremembe in se jim prilagodijo s sprejetjem ekosistemskega pristopa. To je mogoče doseči z ukrepi za upravljanje habitatov in vrst, prilagajanje rabe zemljišč in upravljanje voda, ki krepijo ekološko infrastrukturo ter povečujejo trdnost lokalnih populacij in habitatov.
• Okvir politike EU, vključno s strategijo za biotsko raznovrstnost, direktivama o pticah in habitatih, omrežjem Natura 2000, strategijo za zeleno infrastrukturo in uredbo EU o invazivnih vrstah, to določa s povezanimi ukrepi v okviru sektorskih politik (npr. skupna kmetijska politika in skupna ribiška politika). Veliko se vlaga v razvoj znanja, da se podpre biotska raznovrstnost ter obnovijo ali ohranijo zdravi in ekosistemi.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Orhan Kartal, Climate Change PIX /EEA

Podnebne spremembe so eden glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Podnebne spremembe posredno vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost, saj vplivajo na nepodnebne dejavnike, kot so sprememba rabe zemljišč in prakse gospodarjenja z zemljišči.

Podnebne spremembe vključujejo spremembe v razširjenosti in številčnosti vrst ter ogrožajo obstoječe prehranjevalne splete. Habitati se lahko spremenijo ali izginejo, populacije vrst pa lahko postanejo vse bolj izolirane ali ranljive za izumrtje (veliko tveganje v evropski oceni podnebnih tveganj (EUCRA)). Podnebne spremembe naj bi spremenile življenjske cikle rastlin in živali. Na primer, s pričakovanim zvišanjem temperatur bodo številne rastline začele rasti in cveteti prej spomladi, rastna sezona pa bo jeseni trajala dlje. Nekatere živali se bodo zbudile prej iz zimskega spanja ali se selile ob različnih časih. Takšne spremembe vplivajo tudi na storitve, ki jih ekosistemi zagotavljajo družbi. Poleg tega lahko vdori vrst, ki jih povzročajo podnebne spremembe, dodatno spodkopljejo domorodno biotsko raznovrstnost (veliko tveganje v EUCRA).

Drugo tveganje za biotsko raznovrstnost izhaja iz večje pogostosti in intenzivnosti požarov v naravi, ki prizadenejo območja, ki lahko povzročijo nepopravljivo izgubo habitata (veliko tveganje v EUCRA).

Politični okvir

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, sprejeta leta 2020 v okviru evropskega zelenega dogovora, biotsko raznovrstnost EU usmerja na pot okrevanja, pri čemer priznava, da sta izguba biotske raznovrstnosti in podnebna kriza medsebojno povezani in zahtevata usklajeno ukrepanje. Te povezave so močno priznane tudi v prilagoditveni strategiji EU, ki je še en bistven element evropskega zelenega dogovora z razširitvijo sonaravnih rešitev. Sonaravne rešitve veljajo za ključni mehanizem za reševanje dvojne krize izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb ter za potencial pri zagotavljanju koristi naravi, družbi in gospodarstvu.

Politika EU priznava ključno vlogo, ki jo imajo elementi zelene in modre krajine pri prilagajanju podnebnim spremembam, pri čemer je omrežje Natura 2000, vzpostavljeno na podlagi direktiv EU o pticah in habitatih, edinstvena hrbtenica zavarovanih območij. Smernice za obravnavanje podnebnih sprememb pri upravljanju območij Natura 2000 so bile pripravljene leta 2013, da bi se olajšalo upravljanje območij in odločanje na lokalni in regionalni ravni. Smernice določajo potrebo po prehodu s statičnega vidika ohranjanja na pristop prilagodljivega upravljanja, ki vključuje upoštevanje morebitnih vplivov na podnebje in oblikovanje ukrepov upravljanja, ki upoštevajo te vplive.

Komisija je 22. junija 2022 sprejela predlog pravno zavezujočih pravil o obnovi narave. Namen tega je zagotoviti odporne ekosisteme, habitate in vrste, ki se soočajo z grožnjami podnebnih sprememb, ter prispevati k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje kot ključni sonaravni rešitvi.

Strategija EU za zeleno infrastrukturo se neposredno sklicuje na strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam z ukrepi za zeleno infrastrukturo, ekosistemskimi pristopi za spodbujanje prilagajanja in zmanjševanje tveganja nesreč. Koncept zelene infrastrukture opisuje ekološka omrežja v njihovem širšem kontekstu (onkraj zavarovanih območij) in poudarja pomen ohranjanja in obnavljanja zagotavljanja ekosistemskih dobrin in storitev za družbo ter vrednost večfunkcionalnih ekosistemov. Zelena infrastruktura prispeva tudi k usklajenosti omrežja Natura 2000 z izboljšanjem prepustnosti krajine. Ustvarja ekološka omrežja, ki lahko pomagajo izboljšati prihodnjo ekološko odpornost, saj zeleni koridorji vrstam omogočajo, da v odziv na podnebne spremembe spremenijo svoje območje razširjenosti.

Invazivne tujerodne vrste so ena glavnih groženj biotski raznovrstnosti in ekosistemskim storitvam, zlasti v geografsko in evolucijsko izoliranih ekosistemih, kot so majhni otoki. Podnebne spremembe med drugim povečujejo tveganje za (novo) razširjenost invazivnih vrst, zlasti termofilnih vrst. To je obravnavano v uredbi EU o invazivnih vrstah.

Zlasti v zvezi z ekosistemskimi storitvami obstajajo sinergije z drugimi sektorji. Strategija EU „od vil do vilic“ izrecno povezuje verigo preskrbe s hrano z biotsko raznovrstnostjo in podnebjem. Poleg tega imajo okvirna direktiva o vodah, okvirna direktiva o morski strategiji, skupna kmetijska politika in skupna ribiška politika sektorske pristope za obravnavanje posrednih koristi, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in podnebjem.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za sektor biotske raznovrstnosti.

Podnebje, biotska raznovrstnost in ekosistemi se v poročilu IPCC AR6 WG II Climate Change 2022 (Podnebne spremembe 2022) štejejo za soodvisne: vplivi, prilagajanje in ranljivost. Biotska raznovrstnost ima omejene zmogljivosti za prilagajanje predvidenim podnebnim spremembam (kot je predvideno v posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C). Zato je podpiranje odpornosti biotske raznovrstnosti na podnebne spremembe bistveno za ohranjanje delovanja ekosistemov. Vplive podnebnih sprememb je mogoče učinkovito zmanjšati le z ohranjanjem (ali ponovno vzpostavitvijo) biotske raznovrstnosti na 30–50 % kopenskih sladkovodnih in oceanskih območij na Zemlji. Zaščita ali ponovna vzpostavitev biotske raznovrstnosti ustvarja blažilnik, ki zmanjšuje vplive in našo ranljivost za vse bolj ekstremne podnebne dogodke.

Za obravnavo skupne agende za biotsko raznovrstnost in podnebje se je začelo sodelovanje med Medvladno platformo za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) ter Medvladnim forumom za podnebne spremembe (IPCC). Rezultat prve delavnice je znanstveni izid, v katerem so opisane povezave in točke vzvoda v sedanjem upravljanju in socialno-ekoloških sistemih, ki lahko pomagajo spodbujati prehod na preobrazbeno upravljanje za obravnavanje povezave med biotsko raznovrstnostjo, podnebjem in družbo.

Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila oceno preteklih in predvidenih podnebnih sprememb ter njihovih vplivov na ekosisteme in družbo, ki temelji na kazalnikih. V drugem poročilu EEA so sonaravne rešitve priznane kot ključni instrument za mobilizacijo skupne agende za biotsko raznovrstnost in podnebje. Skupina ETC za celinske obalne in morske vode je objavila publikacijo Biotska raznovrstnost v evropskih morjih, ki vsebuje pregled stanja vodne biotske raznovrstnosti, vključno z vplivi in trendi zaradi podnebnih sprememb.

Skupno raziskovalno središče ima središče znanja o biotski raznovrstnosti, ki zagotavlja znanstveno podlago za vključevanje politik EU na področju biotske raznovrstnosti, vključno s podnebnimi spremembami. Julija 2021 je objavila prvo oceno ekosistemov EU, v kateri je poudarila, da se vplivi podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost povečujejo. BiodiverCities je pilotni projekt EU, ki se je nedavno začel izvajati za izboljšanje sodelovanja civilne družbe pri odločanju o načrtovanju v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v mestih ter naravo v mestih in njihovi okolici.

Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S), ki jo v imenu Evropske unije izvaja Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, zbira podatke za spremljanje podnebja in predvidevanje, kako se bo spremenilo v prihodnosti. Te informacije se lahko uporabijo za preučitev, kako natančno bodo podnebne spremembe vplivale na različne sektorje, krajine in ekosisteme.

Celoviti podatki in informacije o biotski raznovrstnosti v EU so na voljo v evropskem informacijskem sistemu za biotsko raznovrstnost (BISE) z informacijami o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na biotsko raznovrstnost.

Podpora naložbam in financiranju

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 znaša 1,21 bilijona EUR z dodatnimi 807 milijardami EUR iz naslednje generacije instrumenta EU za okrevanje. 30 % tega proračuna je namenjenih dejavnostim, ki prispevajo k podnebnim ciljem.

Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je sprostiti vsaj 20 milijard EUR na leto za naravo in zagotoviti, da se znaten delež 30 % večletnega finančnega okvira, namenjenega podnebnim ukrepom, vloži v biotsko raznovrstnost in sonaravne rešitve. Priznava obnovo ekosistemskih tipov, ki so še posebej pomembni ponori ogljika, kot so gozdovi, šotišča, travišča, mokrišča, mangrove in travniki z morsko travo, priznava pa tudi vlogo obnove tal v zvezi s tem. Omogoča usklajeno vseevropsko omrežje narave v okviru svojega stebra varstva, da se omogočita selitev vrst in prilagajanje podnebnim spremembam.

Ključni instrumenti EU, ki so na voljo za podporo prilagajanju, so:

• program LIFE;
• Obzorje Evropa: za biotsko raznovrstnost in prilagajanje podnebnim spremembam je najpomembnejši sklop 6 o hrani, biogospodarstvu, naravnih virih, kmetijstvu in okolju.

Raziskave o biotski raznovrstnosti in prilagajanju podpira tudi mreža BiodivERsA ERA-Net, ki usklajuje nacionalne raziskovalne programe o biotski raznovrstnosti po vsej Evropi.

Trenutno je glavno gonilo evidentirane porabe za biotsko raznovrstnost v proračunu EU skupna kmetijska politika in pričakuje se, da se bo to nadaljevalo. Pomembna poraba se izvaja tudi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

Ključne ugotovitve poročila EEA o stanju narave iz leta 2020 vključujejo potrditev, da podnebne spremembe vse bolj ogrožajo biotsko raznovrstnost ter da so kmetijske dejavnosti, opuščanje zemljišč in onesnaževanje velik pritisk na habitate in vrste. Da bi Evropska unija razumela spremembe biotske raznovrstnosti v Evropi skozi čas, se opira na podatke, ki se zbirajo in sporočajo na dosleden in primerljiv način. Države članice EU morajo vsakih šest let poročati o velikosti in trendih populacij ptic (člen 12 direktive o pticah) ter o stanju ohranjenosti in trendih ciljnih habitatov in vrst (člen 17 direktive o habitatih) na svojih evropskih ozemljih. Da bi preučili sinergije in kompromise med varstvom biotske raznovrstnosti ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, sta organizacija Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPPBES) in Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) leta 2021 gostila delavnico. To je znanstveno poročilo, pripravljeno v okviru pomembnih mednarodnih sporazumov, vključno s Pariškim sporazumom, in ciljev trajnostnega razvoja. Delavnica je obravnavala interakcijo med podnebjem in biotsko raznovrstnostjo, od trenutnih trendov do vloge in izvajanja sonaravnih rešitev ter trajnostnega razvoja človeške družbe.