Zdravje

Ključna sporočila

• Podnebne spremembe povečujejo umrljivost in bolezni, povezane z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so vročinski valovi, poplave ali požari v naravi. Spreminjajoče se podnebje naj bi prineslo tudi nova zdravstvena tveganja za Evropejce, zlasti bolezni, ki jih prenašajo vektorji, kot so komarji tigrov. Na zdravje rastlin in živali vplivajo tudi spreminjajoča sezonska narava, ekstremni vremenski pojavi ter nove bolezni in škodljivci.
• EU ima usklajevalno vlogo pri obravnavanju čezmejnih nevarnosti za zdravje, vključno s tistimi, ki so povezane s podnebnimi spremembami. Cilj nove vizije Programa EU za zdravje (2021–2027) je pripraviti se na prihodnje zdravstvene krize.
• Za odpravo vrzeli v znanju o vplivih podnebnih sprememb na zdravje ljudi je bila leta 2021 v okviru nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam ustanovljena evropska opazovalnica za podnebje in zdravje. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni upravlja znanstvene dokaze o nalezljivih boleznih, pomembnih za podnebje. Program za financiranje raziskav Obzorje Evropa bo še naprej podpiral raziskave o podnebju in zdravju ljudi.
• Pravila EU o zdravju rastlin in pravila o zdravju živali iz leta 2016 zajemajo podnebna tveganja za poljščine, gozdove in rejne živali. Znanje o vplivih podnebja na zdravje rastlin in živali je bilo zbrano v okviru projekta CLEFSA Evropske agencije za varnost hrane.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Henny Anette Grewe

Podnebne spremembe bodo povečale različne trenutne zdravstvene težave in ustvarile nova zdravstvena tveganja. Neposredni učinki na zdravje so predvsem posledica sprememb intenzivnosti in pogostosti ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi in poplave. Posredne učinke na zdravje lahko povzročijo vektorske bolezni (ki jih prenašajo npr. komarji in klopi), bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano (npr. salmonela in vibrio), ali spremembe v kakovosti vode, hrane in zraka. Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na zdravstveno infrastrukturo in varnost delavcev, izpostavljenih skrajnim podnebnim razmeram. Zlasti ranljive skupine se soočajo s tveganji za zdravje, ki so občutljiva na podnebne spremembe.

V evropski oceni podnebnih tveganj je bilo ugotovljeno, da je tveganje za zdravje ljudi zaradi toplotnega stresa še posebej resno v južni Evropi. Samo poleti 2022 je v Evropi zaradi izpostavljenosti prekomerni vročini prezgodaj umrlo od 60 000 do 70 000 ljudi. V oceni je bilo ugotovljeno tudi tveganje zaradi geografske širitve in povečanega prenosa nalezljivih bolezni, tveganje stresa za zdravstvene sisteme, kot je zdravstvena infrastruktura, in tveganje za zdravje delavcev na prostem zaradi povečanega toplotnega stresa, ki je še posebej resen v južni Evropi.

Politični okvir

Zdravje ljudi

Preprečevanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi je treba obravnavati na več ravneh in na več področjih politike. V skladu z Lizbonsko pogodbo so za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe v prvi vrsti odgovorne države članice. Zdravstvena politika EU zato dopolnjuje nacionalne politike in zagotavlja varovanje zdravja v vseh politikah EU.

Ena od glavnih vlog zdravstvene politike EU je usklajevanje čezmejnih dejavnosti. Evropska unija je leta 2013 sprejela sklep o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. Ta sklep krepi pripravljenost v EU in usklajevanje odzivov na nevarnosti za zdravje. Državam članicam pomaga pri pripravi na morebitne prihodnje pandemije in resne čezmejne grožnje, ki jih povzročajo nalezljive bolezni, kemični, biološki ali okoljski dogodki, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami, ter pri zaščiti državljanov pred njimi. V skladu z novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam si bo EU prizadevala za čezmejne nevarnosti za zdravje, tudi zaradi podnebnih sprememb, v okviru novega evropskega organa za odzivanje na izredne zdravstvene razmere in pripravljenost nanje.

V zvezi z ekstremnimi vremenskimi pojavi in zdravjem politike EU v zvezi z zmanjševanjem tveganja nesreč zajemajo ključna področja za okrepitev sodelovanja med državami članicami EU, da bi izboljšali zaščito državljanov pred nesrečami in obvladovanje nastajajočih tveganj.

Kot prvi konkretni rezultat nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil ustanovljen evropski observatorij za podnebje in zdravje, da bi bolje spremljali, analizirali in preprečevali vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Evropski zeleni dogovor določa zavezo Evropske komisije k reševanju podnebnih in okoljskih izzivov. Poleg tega predlog osmega okoljskega akcijskega programa poziva h krepitvi povezav med okoljsko (vključno s podnebno) in zdravstveno politiko, vključno s „spremljanjemzdravja ljudi ter vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje“.

Evropska komisija je predlagala novo vizijo Programa EU za zdravje (2021–2027), da bi okrepila zdravstveno varnost in se pripravila na prihodnje zdravstvene krize. Namen predloga uredbe o Programu EU za zdravje je med drugim„prispevati k odpravljanju negativnega vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja na zdravje ljudi“. Poleg tega bo predlog Evropske komisije o evropski zdravstveni uniji dodatno izboljšal usklajevanje resnih čezmejnih groženj, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljem in podnebnimi razmerami.

Zdravje rastlin

Oktobra 2016 je bila sprejeta uredba o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah (zakonodaja o zdravju rastlin), ki je začela veljati decembra 2019. Njen cilj je zagotoviti boljšo zaščito pred vnosom in širjenjem novih škodljivih organizmov rastlin. Namen teh pravil je tudi zagotoviti varno trgovino ter ublažiti učinke in tveganja, ki jih prinašajo novi izzivi, zlasti podnebne spremembe, na zdravje naših pridelkov in gozdov.

Zdravje živali

Marca 2016 je bila sprejeta uredba o prenosljivih boleznih živali (pravila o zdravju živali). Ta enotna, celovita nova zakonodaja o zdravju živali podpira živinorejski sektor EU pri prizadevanjih za konkurenčnost ter varen in nemoten trg EU z živalmi in njihovimi proizvodi. Podpira tudi boljše zgodnje odkrivanje in obvladovanje živalskih bolezni, vključno s porajajočimi se boleznimi, povezanimi s podnebnimi spremembami, njegov cilj pa je prispevati k zmanjšanju pojava in učinkov živalskih epidemij.

Pristop „eno zdravje“

Obstoj in preživetje našega planeta Zemlje temelji na simbiotični interakciji med ljudmi, živalmi in okoljem, ki si ga delimo. Da bi zagotovili zdravje in nadaljnji obstoj ljudi, je treba preučiti zapleteno medsebojno povezanost in soodvisnost vseh živih vrst in okolja. Eno zdravje je pristop, ki temelji na sinergijski koristi tesnega sodelovanja med znanostmi o zdravju ljudi, živali in okolja. V zvezi s tem bo Komisija EU na podlagi pristopa „eno zdravje“ združevala in povezovala podatke, orodja in strokovno znanje za sporočanje, spremljanje, analizo in preprečevanje učinkov podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

Eno zdravje pomembno zagotavlja okvir za zagotovitev vsedružbenega in vsevladnega pristopa, saj zagotavlja sodelovanje vseh ustreznih sektorjev in disciplin, da se celovito in usklajeno obravnavajo trije glavni elementi načela „eno zdravje“: Zdravje ljudi, zdravje živali in okolje.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za zdravstveni sektor.

Poročilo delovne skupine II šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah za leto 2022: V poročilu Impacts, Adaptation and Vulnerability(Vplivi, prilagajanje in ranljivost) je bilo jasno navedeno, da se v vseh regijah umrljivost in obolevnost ljudi zaradi vročinskih dogodkov, pojav s podnebjem povezanih bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, ter pojavnost vektorskih bolezni stalno povečujejo. Poleg tega se na novih področjih pojavljajo bolezni živali in ljudi, vključno z zoonozami. V zvezi s prihodnjim podnebjem je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) poudaril, da bodo podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni dogodki kratko- do dolgoročno znatno povečali slabo zdravje in prezgodnje smrti.

Zdravstvenemu sektorju in dobremu počutju bi koristili celostni prilagoditveni pristopi, ki zdravje vključujejo v politike na področju hrane, preživljanja, socialne zaščite, infrastrukture, vode in sanitarnih storitev, za katere sta potrebna sodelovanje in usklajevanje na vseh ravneh upravljanja. Za krepitev odpornosti v zdravstvenem sektorju dejansko obstaja več priložnosti za ciljno usmerjene naložbe in financiranje, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja in odzivanja na ekstremno vročino; izboljšanje dostopa do pitne vode, zmanjšanje izpostavljenosti vodi in ekstremnim vremenskim pojavom; ter učinkovite sisteme spremljanja in zgodnjega opozarjanja za spremljanje in zmanjševanje vektorskih nalezljivih bolezni.

Zdravje ljudi

V novi strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam je navedeno, da je treba bolje razumeti podnebna tveganja za zdravje. Ključni razvoj v okviru nove strategije je evropski observatorij za podnebje in zdravje, pobuda Evropske komisije, katere cilj je podpreti Evropo pri pripravi na vplive podnebnih sprememb na zdravje in prilagajanju nanje z zagotavljanjem dostopa do ustreznih informacij, vključno z evropskim in nacionalnim okvirom politike, vplivi podnebnih sprememb na zdravje v Evropi, kazalniki o podnebju in zdravju, informacijskimi sistemi in orodji za podnebje in zdravje ter sistemi zgodnjega opozarjanja o podnebju in zdravju. Spodbuja tudi izmenjavo informacij in sodelovanje med ustreznimi mednarodnimi, evropskimi, nacionalnimi in nevladnimi akterji.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je pristojen za znanstvene dokaze in ocene tveganja za nalezljive bolezni, vključno s tistimi, ki so povezane s spreminjajočim se podnebjem. Center ECDC je razvil evropsko mrežo za okolje in epidemiologijo, ki zagotavlja orodja za spremljanje meteoroloških razmer v realnem času za oceno tveganja bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni ter druga orodja za oceno tveganja. Poleg tega se ECDC ukvarja s sistemom zbiranja in spremljanja podatkov o boleznih in zoonozah, ki se prenašajo s hrano in vodo, od katerih naj bi se nekatere povečale zaradi učinkov podnebnih sprememb. Poleg tega sta ECDC in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) gostila VectorNet, platformo za izmenjavo podatkov o geografski porazdelitvi vektorjev bolezni členonožcev v Evropi, in pripravila številne študije, osredotočene na ocenjevanje evropskih vplivov in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

Evropska unija je financirala razvoj ustreznih informacij in strokovnega znanja na področju podnebja in zdravja prek programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razvoj storitve programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb. Dodatne informacije o najpomembnejših raziskovalnih projektih in projektih znanja so na voljo v katalogu virov Evropskega observatorija za podnebje in zdravje.

Sestavni del raziskovalnega okvira programa Obzorje Evropa (2021–2027) so misije EU, ki so zaveze za reševanje glavnih družbenih izzivov, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam. Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam bo delovala kot portfelj ukrepov (raziskovalni projekti, ukrepi politike ali celo zakonodajne pobude) za prilagajanje podnebnim spremembam. V povzetku predlagane misije je poudarjena potreba po varovanju zdravja in dobrega počutja ljudi pred vplivi podnebja (vključno z visokimi temperaturami, ekstremnimi vremenskimi pojavi in nalezljivimi boleznimi), s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. Poleg tega misija za podnebno nevtralna in pametna mesta vključuje spodbujanje pravičnega prehoda za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi s posrednimi koristmi, kot sta boljša kakovost zraka ali bolj zdrav življenjski slog, pri čemer poudarja pomembno povezavo med prilagajanjem podnebnim spremembam, njihovo blažitvijo in zdravjem.

Zdravje rastlin in živali

Evropski skupni program „eno zdravje“ se prek obstoječih povezav z nacionalnimi organi in oblikovalci politik v državah članicah EU ponaša s prelomnim partnerstvom 38 priznanih živilskih, veterinarskih in medicinskih laboratorijev in inštitutov, katerega cilj je uskladiti pristope, metodologije, podatkovne zbirke in postopke za ocenjevanje in upravljanje zoonoz, ki se prenašajo s hrano, nastajajoče protimikrobne odpornosti in nastajajočih groženj po vsej Evropi. Sodelovanje med inštituti se je okrepilo s krepitvijo transdisciplinarnega sodelovanja in povezovanja dejavnosti. To je bilo doseženo z namenskimi skupnimi raziskovalnimi projekti, skupnimi integrativnimi projekti ter dejavnostmi izobraževanja in usposabljanja.

Agencija EFSA je med letoma 2018 in 2020 vodila projekt o podnebnih spremembah kot gonilu nastajajočih tveganj za varnost hrane in krme, zdravje rastlin, zdravje živali in hranilno vrednost (CLEFSA). CLEFSA je opredelila številna vprašanja, ki jih povzročajo podnebne spremembe in ki lahko vplivajo na varnost hrane v Evropi, vključno s pojavom in intenzivnostjo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s hrano, ter nastankom invazivnih tujerodnih vrst, škodljivih za zdravje rastlin in živali; pojav, intenzivnost in toksičnost cvetenja potencialno strupenih morskih in sladkovodnih alg in bakterij na prevlado in obstojnost različnih parazitov, gliv, virusov, vektorjev in invazivnih vrst, škodljivih za zdravje rastlin in živali; ter (ponovni) pojav novih nevarnosti, povečanje izpostavljenosti znanim nevarnostim ali dovzetnosti zanje ter sprememba ravni mikrohranil in makrohranil v živilih in krmi.

Zdravje rastlin

Leta 2021 sta IPCC in FAO pripravila znanstveni pregled vpliva podnebnih sprememb na škodljive organizme rastlin. V tem poročilu so predlagani blažilni in prilagoditveni ukrepi. Poleg tega je poudaril, da še vedno obstajajo vrzeli v raziskavah o vplivu podnebnih sprememb na škodljivce in zdravje rastlin.

EU je članica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC), v kateri dejavno sodeluje pri določanju mednarodnih standardov kakovosti za rastline in rastlinske proizvode. IPPC je medvladna pogodba, ki jo je podpisalo več kot 180 držav, njen cilj pa je zaščititi svetovne rastlinske vire pred širjenjem in vnosom škodljivih organizmov ter spodbujati varno trgovino. Konvencija je uvedla mednarodne standarde za fitosanitarne ukrepe (ISPM) kot glavno orodje za doseganje svojih ciljev, s čimer je postala edina svetovna organizacija za določanje standardov za zdravje rastlin.

Odbor za zdravje rastlin (EFSA) je bil ustanovljen na zahtevo Evropske komisije, da bi ocenil, ali bi bilo treba razmisliti o vključitvi določenega škodljivega organizma na sezname škodljivih organizmov EU, in sicer z izvajanjem kategorizacij škodljivih organizmov in/ali ocen tveganja zaradi škodljivih organizmov ali v nekaterih primerih z ocenjevanjem ocen tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jih pripravi tretja oseba. Od uvedbe novega zakona o zdravju rastlin leta 2016 je agencija EFSA izvedla številne medsebojno povezane projekte, namenjene podpori Evropski komisiji pri zaščiti ozemlja EU pred škodljivimi organizmi in boleznimi rastlin ter pomoči državam članicam pri pripravi na prihodnje fitosanitarne grožnje.

Zdravje živali

EFSA je pripravila interaktivne profile bolezni, ki zagotavljajo uporabniku prijazne in na dokazih temelječe informacije o boleznih, ki se prenašajo s prenašalci, in boleznih, navedenih v pravilih o zdravju živali. Profili bolezni se posodabljajo s sedmimi živimi sistematičnimi pregledi, ki zajemajo: 1) geografska porazdelitev; 2) Eksperimentalne okužbe; 3) učinkovitost cepljenja; 4) preživetje patogenov; 5) Diagnostična natančnost preskusa; 6) Vektorsko krmiljenje; in 7) Učinkovitost zdravljenja. Ko se najde in pregleda dovolj študij, se samodejno izvede metaanaliza pridobljenih podatkov, rezultati pa se prikažejo v profilih bolezni. Poleg tega so navedene povezave do drugih ocen tveganja za bolezni, ki jih izvaja EFSA.

Podpora naložbam in financiranju

Zdravje ljudi, rastlin in živali

Decembra 2020 je EU objavila večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Več kot 50 % skupnega zneska naslednjega dolgoročnega proračuna in instrumenta NextGenerationEU je prek programa Obzorje Evropa namenjenih podpori modernizacije s politikami, ki vključujejo raziskave in inovacije; pravičen podnebni in digitalni prehod prek Sklada za pravični prehod in programa za digitalno Evropo; pripravljenost, okrevanje in odpornost prek mehanizma za okrevanje in odpornost, rescEU in novega zdravstvenega programa. V zvezi s tem je program EU za zdravje – doslej največji zdravstveni program EU (2,45 milijarde EUR, + 3,30 milijarde EUR v skladu s členom 5 večletnega finančnega okvira) – namenjen preprečevanju bolezni ter spodbujanju zdravja in mednarodnega sodelovanja na področju zdravja s podporo ukrepom za preprečevanje čezmejnih nevarnosti za zdravje, pripravo in odzivanje nanje. Program EU za zdravje bo pomembno prispeval k naslednjim letom s pristopom „eno zdravje“, kjer je to ustrezno, ob formalnem priznavanju, da je zdravje ljudi strogo povezano z zdravjem živali in okoljem.

Program za financiranje raziskav Obzorje Evropa (2021–2027) bo znašal 94 milijard EUR za povečanje evropske podpore raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim, povezanim z zdravjem in podnebjem.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.