Načrtovanje rabe zemljišč

Načrtovanje rabe zemljišč

Ključna sporočila

• Načrtovanje rabe zemljišč je opredeljeno kot eden najučinkovitejših postopkov za olajšanje lokalnega prilagajanja podnebnim spremembam. Obstoječi postopki in orodja, ki so na voljo v okviru občinskega postopka načrtovanja rabe zemljišč v EU, vključno z uradnimi načrti, določanjem območij in/ali razvojnimi dovoljenji, pomagajo pri zmanjševanju razvojnih tveganj za občino zaradi predvidenih vplivov povečanih poplav, požarov v naravi, zemeljskih plazov in/ali drugih naravnih nesreč zaradi spreminjajočega se podnebja.

Učinki in ranljivosti

Evropa je ena izmed najbolj uporabljanih celin na svetu. Ima največji delež zemljišč (do 80 %), ki se uporabljajo za poselitev, proizvodne sisteme (zlasti kmetijstvo in gozdarstvo) in infrastrukturo. Vendar se pogosto pojavljajo nasprotujoče si zahteve glede rabe zemljišč, ki zahtevajo odločitve, ki vključujejo težke kompromise.

Izkoriščanje zemljišč, širjenje mestnih območij in gospodarske dejavnosti povzročajo razdrobljenost habitatov, kar zmanjšuje odpornost ekosistemov. Razdrobljenost vpliva na vsa območja Evrope, tudi na zelo redko poseljena. Spremljanje razdrobljenosti podpira ukrepe politike, katerih cilj je zagotoviti, da lahko preostali habitati podpirajo biotsko raznovrstnost.

Načrtovanje rabe zemljišč je opredeljeno kot eden najučinkovitejših postopkov za olajšanje lokalnega prilagajanja podnebnim spremembam. Obstoječi postopki in orodja, ki so na voljo v okviru občinskega postopka načrtovanja rabe zemljišč v EU, vključno z uradnimi načrti, določanjem območij in/ali razvojnimi dovoljenji, pomagajo pri zmanjševanju razvojnih tveganj za občino zaradi predvidenih vplivov povečanih poplav, požarov v naravi, zemeljskih plazov in/ali drugih naravnih nesreč zaradi spreminjajočega se podnebja.

Politični okvir

Odločitve o načrtovanju in upravljanju rabe zemljišč se običajno sprejemajo na lokalni ali regionalni ravni, npr. v okviru urbanističnega načrtovanja ali kmetijskih in gozdarskih praks. Vendar mora Evropska komisija odigrati svojo vlogo pri zagotavljanju, da države članice v svojih načrtih za razvoj rabe zemljišč upoštevajo okoljska vprašanja in izvajajo celostno upravljanje zemljišč. Na lokalne politike rabe zemljišč vplivajo na primer uporaba direktive o strateški presoji vplivov na okolje in direktive o presoji vplivov na okolje, pa tudi sektorski predpisi, kot so okvirna direktiva o vodah, direktiva o poplavah, skupna kmetijska politika in TEN-T.

Način, kako uporabljamo naša zemljišča, najbolj vpliva na naše emisije toplogrednih plinov. Več kot polovica naših bruto emisij toplogrednih plinov (metana, dušikovega dioksida in ogljikovega dioksida) izvira iz kmetijstva. Živinoreja je na primer odgovorna za velik delež naših skupnih emisij metana. Evropska komisija je julija 2021 sprejela vrsto zakonodajnih predlogov o tem, kako namerava doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, vključno z vmesnim ciljem vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. V svežnju je predlagana revizija več aktov podnebne zakonodaje EU, vključno z zakonodajo o prometu in rabi zemljišč.

V skladu z veljavno zakonodajo EU, sprejeto maja 2018, morajo države članice EU zagotoviti, da so obračunane emisije toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč ali gozdarstva uravnotežene z vsaj enakovrednim obračunanim odvzemom CO₂ iz ozračja v obdobju 2021–2030. Z uredbo o LULUCF se izvaja dogovor med voditelji EU iz oktobra 2014, da bi morali k cilju EU glede zmanjšanja emisij do leta 2030 prispevati vsi sektorji, vključno s sektorjem rabe zemljišč.

Evropska gospodarstva in blaginja ljudi so odvisni od naravnih virov, vključno s surovinami in prostorom (zemeljskimi viri), ter okoljskih pogojev, ki so ugodni za zagotavljanje čistega zraka, vode in zdrave hrane. Eden od prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programaje „nenehen napredek pri krepitvi in vključevanju sposobnosti prilagajanja, tudi na podlagi ekosistemskih pristopov, krepitvi odpornosti in prilagajanja ter zmanjšanju ranljivosti okolja, družbe in vseh gospodarskih sektorjev za podnebne spremembe ob hkratnem izboljšanju preprečevanja nesreč, povezanih z vremenom in podnebjem, ter pripravljenosti nanje“. Eden od omogočitvenih pogojev za doseganje prednostnih ciljev je obravnavanje degradacije tal ter zagotavljanje varstva in trajnostne rabe tal.

Izboljšanje baze znanja

Storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega zagotavlja podatke daljinskega zaznavanja o spremembah pokrovnosti tal in pokrovnosti tal. Zemljiška služba je razdeljena na štiri glavne sestavne dele, od katerih sta dva najpomembnejša povezana z rabo zemljišč:

• Vseevropska storitev zagotavlja informacije o pokrovnosti in rabi tal ter njenih spremembah, pa tudi biogeofizikalnih parametrih v evropskem merilu z visoko ločljivostjo. Vseevropska komponenta, ki jo usklajuje Evropska agencija za okolje (EEA), proizvaja nabore podatkov CORINE Land Cover, sloje visoke ločljivosti, biofizikalne parametre in evropsko storitev za zemeljske premike. Pokritost tal CORINE je zagotovljena za leta 1990, 2000, 2006, 2012 in 2018. Ta nabor podatkov, ki temelji na vektorjih, vključuje 44 razredov pokrovnosti tal in rabe zemljišč. Časovna vrsta vključuje tudi plast spremembe tal, ki poudarja spremembe pokrovnosti tal in rabe tal.
• Lokalna služba se osredotoča na različne žariščne točke, tj. območja, ki so izpostavljena posebnim okoljskim izzivom in težavam. Lokalno komponento usklajuje Evropska agencija za okolje, njen cilj pa je zagotoviti specifične in podrobnejše informacije, ki dopolnjujejo informacije, pridobljene prek vseevropske komponente. Lokalna komponenta se osredotoča na različne žariščne točke, tj. območja, ki so izpostavljena posebnim okoljskim izzivom in težavam.

Za dopolnitev podatkov časovne vrste Corine Land Cover so bili razviti dodatni nabori podatkov programa Copernicus, kot so neprepustnost in druge tematske plasti visoke ločljivosti, ter urbani atlas, ki se uporabljajo za nadaljnje ocene, kot sta recikliranje zemljišč in razdrobljenost krajine.

Glavni vir podatkov agencije EEA je storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega, ki vključuje nabor podatkov Corine Land Cover, ki je bil pripravljen za leta 1990, 2000, 2006, 2012 in 2018 ter temelji na sodelovanju z državami članicami in sodelujočimi državami agencije EEA ter programu Copernicus. To je na primer osnova za kazalnik Land take. Evropska agencija za okolje prejema tehnično podporo Evropskega tematskega centra za mestne, kopenske in talne sisteme (ETC/ULS).