Kmetijstvo

Ključna sporočila

• Kmetijski sektor ni le glavno gonilo podnebnih sprememb, temveč tudi močno vpliva nanje. Prizadevanja politike zato niso usmerjena le v blažitev podnebnih sprememb v kmetijstvu, temveč tudi v krepitev sektorja in zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb.

• Strategija EU za prilagajanje, uredba LULUCF in skupna kmetijska politika EU so instrumenti, ki se lahko uporabijo za spodbujanje rešitev za prilagajanje in izboljšanje odpornosti kmetijskega sektorja na podnebna tveganja. Pojavile so se mreže znanja in strokovnjakov za prilagajanje, ki olajšujejo izmenjavo informacij in krepitev zmogljivosti, tudi iz več raziskovalnih programov, ki jih financira EU.

• Spremljanje, poročanje in ocenjevanje kmetijskih ukrepov na ravni EU bo v veliki meri odvisno od formalnega mehanizma poročanja v okviru reformirane skupne kmetijske politike.

Učinki, ranljivosti in tveganja

Vesna Špoljar, Climate Change PIX /EEA

Kmetijski sektor je eden glavnih dejavnikov podnebnih sprememb, saj povzroča emisije metana (CH₄), dušikovega oksida (N₂O) in ogljikovega dioksida (CO₂), ki so večinoma povezane z živinorejo, vključno z ravnanjem z gnojem, in uporabo gnojil. Delež emisij toplogrednih plinov v Evropi trenutno znaša približno 10 %, brez emisij višje v verigi v državah, iz katerih Evropa uvaža hrano in krmo. Podnebne spremembe vplivajo na evropsko kmetijstvo, zato se morajo kmetijski sistemi in kmetje prilagoditi. Naraščajoče temperature in koncentracija CO2 v ozračju, spremembe vzorcev padavin in pogostejši ekstremni pojavi vplivajo na donos pridelkov in produktivnost živine v Evropi, pa tudi na upravljanje voda ter pogoje za prevoz in skladiščenje. Pričakuje se, da se bo produktivnost pridelka v južnih regijah na splošno zmanjšala, na severu pa povečala. Poleg tega bodo pogostejši ekstremni vremenski pojavi povzročili razširjene in škodljive posledice po vsej Evropi.

V evropski oceni podnebnih tveganj je bilo opredeljenih več glavnih podnebnih tveganj za evropske prehranske sisteme. Tveganja za pridelavo poljščin zaradi vodnega in toplotnega stresa so najhujša in najnujnejša, pri čemer je južna Evropa žariščna regija. Podnebni vplivi na proizvodnjo hrane lahko kaskadno vplivajo na preživetje na podeželju in obalnih območjih, rabo zemljišč, zdravje socialno ranljivega prebivalstva in širše gospodarstvo.

Politični okvir

Cilj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejete leta 2021, je pametnejše, hitrejše (pospešeno uvajanje prilagoditvenih rešitev) in bolj sistemsko prilagajanje (integrirane rešitve in načrti). Spodbujanje lokalnega prilagajanja, sonaravnih rešitev, trajnostne rabe in odpornosti sladkovodnih virov je zlasti pomembno za kmetijski sektor, okrepitev mednarodnega ukrepanja pa je bistvena za preprečevanje motenj pri uvozu kmetijskih proizvodov v EU.

Cilj predlogov za prilagoditev uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) je večje zajemanje ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu s pomembnimi posledicami za spremembo pokrovnosti tal. Ukrepi za doseganje tega cilja, kot so ohranjanje travišč, sekvestracija ogljika v kmetijske površine in obnova šotišč, bodo prav tako prispevali k preprečevanju erozije tal in zmanjšanju poplavne ogroženosti.

Konkretni prilagoditveni ukrepi v kmetijskem sektorju se podpirajo predvsem v okviru skupne kmetijske politike (SKP), pri čemer so glavni cilji trajnostni in podnebni ukrepi. V okviru SKP so bili okrepljeni obvezni ukrepi za varstvo okolja, vzpostavljenih pa je bilo tudi več možnosti financiranja za gospodarjenje z gozdovi, gospodarjenje z območji z omejenimi možnostmi in ekosheme. Na vsaki kmetiji mora biti na primer vsaj 3 % ornih zemljišč namenjenih biotski raznovrstnosti in neproizvodnim elementom, z možnostjo prejemanja podpore prek ekoshem, da se doseže 7 %. Namenski prilagoditveni ukrepi doslej niso imeli pomembne vloge v SKP, vendar obvezni in prostovoljni ukrepi ekologizacije pogosto zagotavljajo kratko- do srednjeročne prilagoditvene rešitve na ravni kmetij. Plačilo za zeleno komponento v okviru prvega stebra SKP zajema diverzifikacijo kmetijskih rastlin, določitev površin z ekološkim pomenom in ohranjanje trajnega travinja. Podpora za razvoj podeželja v okviru drugega stebra SKP vključuje razvoj gozdov, kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe, ekološko kmetovanje in plačila v okviru omrežja Natura 2000. Sheme financiranja dopolnjujejo ukrepi usposabljanja in druga podpora za izboljšanje produktivnosti in odpornosti na podnebne spremembe iz sistema kmetijskega svetovanja, partnerstva za inovacije in uporabnih raziskav.

V skladu z evropskim zelenim dogovorom, strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost je v predlogih SKP za obdobje 2023–2027 večji poudarek na okoljskih in podnebnih ukrepih. Vzpostavljeni so obvezni ukrepi in več možnosti financiranja za ohranjanje z ogljikom bogatih tal, kolobarjenje, upravljanje hranil in ekosheme.

Izboljšanje baze znanja

Evropska ocena podnebnih tveganj za leto 2024 vsebuje celovito oceno glavnih podnebnih tveganj, s katerimi se Evropa sooča danes in v prihodnosti. V njem je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj, ki ogrožajo našo energetsko in prehransko varnost, ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, finančne sisteme in zdravje ljudi, pri čemer se upošteva tudi tveganje za kmetijski sektor.

V skladu s poročilom IPCC AR6 WG II Climate Change 2022 so sektorji, izpostavljeni podnebnim spremembam, kot je kmetijski sektor, še posebej občutljivi na podnebne spremembe: vplivi, prilagajanje in ranljivost. Predvideno je povečano tveganje ekstremnih vremenskih pojavov, suše, poplav in sprememb rastnih razmer. Učinkovite možnosti za prilagajanje vključujejo žlahtnjenje za prilagajanje podnebnim spremembam ali selekcijo za odporne kmetijske rastline/kultivarje, kmetijsko gozdarstvo, diverzifikacijo krajine in mestno kmetijstvo.

V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C so bili učinki na kmetijski sektor obravnavani v različnih poglavjih, pri čemer so bile poudarjene s tem povezane potrebe po prilagajanju. Izboljšanje znanja na teh področjih, vključno s stroški in koristmi prilagoditvenih ukrepov, povezanih s kmetijstvom, je prednostna naloga. V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah in zemljiščih so ocenjena sedanja znanstvena spoznanja, med drugim o degradaciji tal, dezertifikaciji in prehranski varnosti, oblikovanju vprašanj in možnostih prilagajanja ter posebnih izzivih in priložnostih za kmetijski sektor.

Poročilo Evropske agencije za okolje o prilagajanju podnebnim spremembam v kmetijskem sektorju v Evropi vsebuje pregled, kako politike in programi EU obravnavajo prilagajanje podnebnim spremembam, ter primere izvedljivih in uspešnih prilagoditvenih ukrepov.

Skupno raziskovalno središče (JRC) podpira Evropsko komisijo pri modeliranju gospodarskega vpliva podnebnih sprememb na kmetijski sektor ter ocenjevanju politik prilagajanja in blažitve (npr. projektov PESETA). Več raziskovalnih projektov, ki se ukvarjajo s prilagajanjem v kmetijskem sektorju, je bilo financiranih v okviru programov LIFE (npr. AgriAdapt, ADAPT2CLIMA, LiveAdapt itd.) in Obzorje 2020 (npr. MOSES, BINGO, COACCH, Flourish, FATIMA, RUN4LIFE, RESFOOD, IoF2020).

Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) zagotavlja informacije, orodja in podatke o podnebnih spremembah, vključno z več predstavitvenimi storitvami za kmetijski sektor. Ponuja brezplačen in odprt dostop do sektorskega informacijskega sistema (SIS), ki je v podporo regionalnim pobudam za prilagajanje na podnebne spremembe na voljo v trgovini s podnebnimi podatki. Dodatne storitve za vodni sektor zagotavljajo kazalnike vode, ki se lahko uporabijo za izbiro ustreznih pridelkov in načrtovanje namakalne infrastrukture, ter predstavitve v okviru prilagajanja podnebnim spremembam. Storitev programa Copernicus za spremljanje kopnega zagotavlja podatke z daljinskim zaznavanjem o pokrovnosti tal in spremembah pokrovnosti tal, vegetacijski fenologiji in produktivnosti, ki bodo pomagali opredeliti donos pridelkov. V prihodnosti se lahko podatki z daljinskim zaznavanjem uporabijo za informacije o regionalnih spremembah pokrovnosti tal, ki so posledica prilagoditvenih ukrepov, ter o zbirnih trendih na ravni EU.

Pobuda za skupno načrtovanje programov za kmetijstvo, prehransko varnost in podnebne spremembe se osredotoča na raziskave v 24 državah, ki obravnavajo medsebojno povezane izzive trajnostnega kmetijstva, prehranske varnosti in vplivov podnebnih sprememb.

Več mednarodnih mrež, organizacij in združenj si izmenjuje znanje v svojih izkustvenih skupnostih. Med njimi so Evropska zveza za ohranitveno kmetijstvo, Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo (Evropskaregionalna skupina) in COPA-COGECA.

Podpora naložbam in financiranju

Financiranje EU za prilagajanje je podprto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja, da so ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam vključeni v vse glavne programe porabe EU.

V okviru tega proračuna večletnega finančnega okvira je SKP dodeljenih 386,6 milijarde EUR. Večina odhodkov, tj. 270 milijard EUR, bo namenjena dohodkovni podpori v okviru prvega stebra, dodatnih 20 milijard EUR pa bo namenjenih tržni podpori. Preostala sredstva (približno četrtina) bodo porabljena za podporo za razvoj podeželja v okviru drugega stebra.

Dodatna sredstva bodo na voljo v okviru raziskovalnega programa EU Obzorje Evropa za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju hrane, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva.

Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam podpira regije, mesta in lokalne organe pri njihovih prizadevanjih za krepitev odpornosti na vplive podnebnih sprememb z zagotavljanjem financiranja v okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Regije in lokalni organi v državah, pridruženih programu Obzorje Evropa, ali državah, ki se pogajajo o pridružitvi programu Obzorje Evropa, so lahko vključeni v ukrepe misije. Do sodelovanja so lahko upravičena tudi podjetja, na primer kot inovatorji, ki zagotavljajo inovativne rešitve ali podnebne storitve. Možnosti financiranja so na voljo na portalu za financiranje in javna naročila, zlasti v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024.

V strateških načrtih SKP bo skoraj 98 milijard EUR, kar ustreza 32 % skupnih sredstev SKP (EU in sofinanciranje), namenjenih zagotavljanju koristi za podnebje, vodo, tla, zrak, biotsko raznovrstnost in dobrobit živali ter spodbujanju praks, ki presegajo obvezno pogojenost.

Poleg naložb SKP je na voljo vrsta instrumentov EU za podporo prilagajanju:

• podprogram za podnebne ukrepe LIFE;
• program INTERREG Evropa;
• program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki je zlasti pomemben za prilagajanje v kmetijskem sektorju, je sklop 6 o hrani, biogospodarstvu, naravnih virih, kmetijstvu in okolju.

Celovit pregled je na voljo na strani o financiranju prilagoditvenih ukrepov s strani EU.

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za prilagoditev

Razvit je bil mehanizem poročanja, povezan z nacionalnimi strateškimi načrti za SKP v kmetijskem sektorju, sprejet pa je bil tudi ustrezen okvir kazalnikov za poročilo o smotrnosti za izmenjavo zbirnih pregledov na nacionalni ravni.